Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: KNJIŽNIČNA STATISTIKA. Knjižnica 41 (1997) 4, stran 5-31, poved 155 v sobesedilu:
Kot smo že omenili, je po sprejetju pariških priporočil Unesco najprej pripravil enoten vprašalnik za vse tipe knjižnic, ki naj bi ga razpošiljal vsaka tri leta, zajemal pa bi enoletno poročevalsko obdobje. Ker pa so ugotovili, da hkratno zbiranje podatkov za vse vrste knjižnic povzroča preveč tehničnih težav tako pri zbiranju kot pri obdelavi, so se odločili izvirni vprašalnik razdeliti na tri dele, tako da vsak del zajema eno ali dve vrsti knjižnic in sicer: 1. del: Splošne, nacionalne in druge nespecializirane knjižnice nacionalnega pomena; 2. del: Visokošolske in šolske knjižnice ter 3. del: Specialne knjižnice. Vprašalniki za posamezne vrste knjižnic se razlikujejo glede na število in vrsto podatkov, po katerih sprašujejo. 11 Nimajo centralnih ustanov, odgovornih za zbiranje knjižnične statistike; sistemi zbiranja podatkov o knjižnicah so nerazviti; popisi se časovno ne ujemajo z obdobji mednarodnega poročanja; podatke zbirajo le za nekatere
vrste knjižnic (ponavadi podatkov za šolske in specialne knjižnice ne zbirajo); dogaja se, da zbrani podatki po obsegu in vsebini ne ustrezajo mednarodnim priporočilom. 2.3.2 Standardi na področju knjižnične statistike danes 2.3.2.1 Mednarodni in nacionalni standardi v knjižničarstvu V knjižničarstvu, dokumentalistiki in informatiki se s standardizacijo ukvarjajo ustanove kot ISO, IEC, IFLA, FID in Unesco.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani