Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: KNJIŽNIČNA STATISTIKA. Knjižnica 41 (1997) 4, stran 5-31, poved 170 v sobesedilu:
Namen standarda je zagotoviti knjižnicam ustrezna navodila za zbiranje statističnih podatkov za potrebe mednarodnega poročanja. Standard vsebuje najprej definicije in sicer za: - knjižnice (knjižnica, upravna enota, enote knjižnice; nacionalna knjižnica; knjižnica visokošolske ustanove; specialna knjižnica; druga pomembna nespecializirana knjižnica; splošna knjižnica; šolska knjižnica; potujoča knjižnica) - knjižnične zbirke (nabava gradiva; audiovizualni dokument; knjiga; kartografski dokument; dokument; elektronski dokument; grafični doku ment; knjižnična zbirka; rokopis; mikrofilm; mikrooblika; drugi knjižnični dokumenti; fizična enota; tiskani glasbeni dokumenti; serijske publikacije: časniki, periodične publikacije; naslov; volumen; odpis) - uporabo knjižnice (izposoja; medbibliotečna izposoja; člani knjižnice) - izdatke knjižnice (investicije; tekoči izdatki) in - osebje knjižnice (skupno število zaposlenih; strokovni delavci z izobrazbo s področja
knjižničnih oz. informacijskih znanosti) Definicijam sledi seznam podatkov, ki naj bi jih zbirali ter števne enote zanje. V primerjavi s pariškimi priporočili in na njih temelječem standardu ISO iz leta 1974 standard iz leta 1991 ne pomeni nekega posebnega napredka, saj ne priporoča štetja podatkov, kot so npr.: informacije oz. informacijske storitve, uporabniki na daljavo, uporaba knjižnice na daljavo, pa tudi prikazovanje knjižnične zbirke je še vedno takšno, kot je bilo, čeprav bi glede na različne nosilce informacij že lahko razmišljali tudi o drugačnem načinu prikazovanja podatkov o fondu.12 Države, ki so mednarodni standard sprejele tudi kot svoj nacionalni standard, ga pri načrtovanju in izvedbi statističnih popisov svojih knjižnic seveda upoštevajo, vendar pa ugotavljajo, da je preveč splošen, da bi lahko zadovoljivo služil potrebam njihove knjižnične statistike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani