Korpus bibliotekarstva
Novljan, Silva: KNJIŽNICE ZA SPLOŠNO DOSTOPNOST KULTURNIH DOBRIN. Knjižnica 42 (1998) 1, stran 23-44, poved 103 v sobesedilu:
Dodatne potrebe po kadru rastejo tudi zaradi nefunkcionalne prostorske ureditve, zaradi slabe organizacije in razdelitve nalog v sami knjižnici ali v njeni mreži. Še zmeraj lahko opazimo, da knjižnice opravljajo določene naloge zaradi prestiža ali lastnega interesa, pa tudi zaradi interesa ustanovitelja ali vodstva zavoda, katerega pridruženi del je. . 2 Ravno primer zvočnih knjig in knjig z večjim tiskom je tak, ki bi zaradi manjšega tržišča potreboval državno podporo To se da razbrati npr. iz statutov knjižnic, iz podatkov o naraščanju števila kulturnih prireditev in (samo)izobraževalnih oblik, ki pa nimajo posledic v povečanju članstva ali bolj izbrani uporabi knjižničnega gradiva in informacij in v boljšem strokovnem delu knjižnice.3 Ni namreč dovolj, da knjižnice s prireditvami omogočajo kulturna doživetja, potrebno je, da s knjižničnim gradivom predstavljajo tudi različnost kulturnega (tudi v ožjem pomenu besede) ustvarjanja in spodbujajo in navajajo
prebivalce na izposojo tega gradiva in samostojno doživljanje kulturnih dosežkov. Tudi kultura v ožjem pomenu besede gre lahko s knjižnico v vsako okolje in v vsako panogo in knjižnica je lahko tudi njen učinkovit promotor.4 - Upravljanje in vodenje je ovira, če je administrativno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani