Korpus bibliotekarstva
Šetinc, Lenart: KRITIČNE TOČKE NORMATIVNEGA OKVIRA KNJIŽNIČARSTVA. Knjižnica 42 (1998) 2-3, stran 35-52, poved 98 v sobesedilu:
Poleg namišljenih problemov pa, seveda, obstaja vrsta odprtih strokovnih vprašanj, različnih možnih alternativ in variant, kar le dokazuje, da je novi zakon v resnici potreben. 33 Ritva Mitchell: Centralizacija-decentralizacija, Kulturna politika v Sloveniji: simpozij, prav tam, str.133 34 Predlog zakona o knjižnicah in drugih knjižnjičnih informacijskih organizacijah-prva obravnava, 14.4.1998 (neobjavljeno gradivo) Eno najbolj spornih vprašanj novega zakona o knjižničarstvu, o financiranju splošno izobraževalnih knjižnic, je že uredil zgoraj omenjeni Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (o ustreznosti te ureditve obstajajo zelo različna stališča). Iz dosedanjih delovnih razprav o izhodiščih novega zakona o knjižničarstvu med strokovnimi službami pristojnih ministrstev in v okviru državne matične službe pri nacionalni knjižnici Republike Slovenije je mogoče izluščiti tri sklope spornih vprašanj: 1. kako vključiti informacijsko
dejavnost v novi zakon ter kako opredeliti vlogo in status informacijskih infrastrukturnih organizacij (IZUM, ARNES); 2. kako, zaradi nekaterih posebnosti, vkjučiti v enoten knjižnični sistem šolske knjižnice; 3. kako opredeliti vlogo, naloge in status Narodne in univerzitetne knjižnice. Pri prvem sklopu vprašanj je nesporazum že v razumevanju in definiranju knjižničarske dejavnosti: ali ta implicite zajema informacijsko dejavnost oz. ali je potrebno govoriti o knjižnični informacijski dejavnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani