Korpus bibliotekarstva
Novljan, Silva: NAČRTOVANJE BIBLIOBUSA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNICAH. Knjižnica 42 (1998) 4, stran 165-180, poved 12 v sobesedilu:
Tako npr. hrvaški standardi (Standardi, 1990, str. 227-228) navajajo, da je racionalna zamenjava stalnega izposojevališča z bibliobusom v predmestju in samem mestu, ki ima do 10.000 prebivalcev, priporočljiv je tudi za mesta z več kot 150.000 prebivalci, ker lahko bolje kot več manjših stalnih izposojevališč pokrije njegove potrebe, vsekakor pa za vasi do 1000 prebivalcev oziroma 2000, če je naselje razpršeno. Cilj delovanja bibliobusa Tako kot njegova osrednja stabilna knjižnica mora tudi bibliobus omogočiti vsem prebivalcem zadovoljevanje njihovih potreb po izobraževanju, kulturi in razvedrilu, razvijanje sodobne pismenosti z dostopnostjo virov in možnostjo njihove uporabe ter dostopnost informacij za njihovo osebno rast in aktivno sodelovanje v družbi z/s: - dostopnostjo knjižničnega gradiva za izposojo na dom (knjige, periodika, avdiovizualno in drugo gradivo), - posredovanjem informacij (referenčnih, aktualnih o lokalni skupnosti in pomembnih za lokalno
skupnost), - posredovanjem naročenega gradiva in informacij (tudi po pošti, faxu, telefonu, elektronsko), - izobraževanjem prebivalcev za uporabo knjižnic in njihovega gradiva, - prirejanjem prireditev, - povezovanjem z osrednjo in drugimi knjižnicami (tudi skupinski vodeni obiski osrednje knjižnice) in - z dostavo premičnih zbirk knjižničnega gradiva v stalno izposojevališče. Elementi načrtovanja bibliobusa Značilnost dobrega načrta ni le dober začetek dejavnosti, ampak tudi možnost njenega kasnejšega delovanja, spremljanja razvoja dejavnosti, njenega vrednotenja in razvojnega načrtovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani