Korpus bibliotekarstva
Matić-Zupančič, Jadranka: POTREBE GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOT IZHODIŠČE ZA OBLIKOVANJE STORITEV JAVNE KNJIŽNICE. Knjižnica 43 (1999) 2-3, stran 77-91, poved 6 v sobesedilu:
Knjižnice pri nas naj bi zlasti v današnjem času hitrih gospodarskih in tehnoloških sprememb in intenzivnih demokratičnih procesov tudi razširile svojo ponudbo in storitve 1, poskrbele naj bi za posebne skupine prebivalcev (slabovidni, gluhi, invalidi). K temu nas zavezuje tudi UNESCOV Manifest o splošnih knjižnicah iz leta 1994, ki med drugim poudarja, da so splošne knjižnice dolžne zagotoviti posebne vrste storitev in gradiv tistim uporabnikom, npr. pripadnikom jezikovnih manjšin, ljudem s telesnimi okvarami, negovancem v bolnišnicah, zapornikom, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo uporabljati rednih storitev in običajnih gradiv.2 Kako za te uporabnike skrbijo naše knjižnice? Kolikor vem, nekatere slovenske splošnoizobraževalne knjižnice že skrbijo za svoje slepe in slabovidne uporabnike (npr. KOŽ v Ljubljani).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani