Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 90 v sobesedilu:
Seveda pa bo to domnevo dokončno potrdilo ali pa ovrglo dogajanje na madžarskem knjižnem trgu v naslednjih petih letih. 11 Tako tezo bi s popolno gotovostjo seveda lahko postavili šele, če bi primerjali razmerja med prodajo in izposojo tovrstnih knjig v različnih evropskih državah. Vendar nam spet že preprosta analogija z Madžarsko pokaže, da je razmeroma malo verjetno, da bi bila ta razmerja drugje tako visoka kot v Sloveniji: če je namreč denimo založba prodala 2.000 izvodov romanov S. Sheldona, v knjižnicah pa si ga je potem v nekaj letih izposodilo še 14.000 bralcev in bralk, bi po analogiji ob 90.000 prodanih izvodih tak roman na Madžarskem moral doživeti še 650.000-750.000 knjižničnih izposoj, kar pomeni, da bi Sheldonove romane moralo brati milijon Madžarov oziroma vsak deseti prebivalec te države. Najbrž je odveč pripominjati, da je to zelo malo verjetno. ameriška knjigotrška družba Barners and Noble ocenjuje, da bi moralo biti v vsakem mestu
v ZDA z vsaj 100.000 prebivalci prostora za eno njihovo megaknjigarno, čeprav je še pred nekaj leti verjela, da je take trgovine mogoče postaviti le v krajih z najmanj 250.000 prebivalci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani