Korpus bibliotekarstva
Musek, Matjaž: KDO PA BERE TO REVIJO?: KAZALCI, KI ODLOČAJO O ODPOVEDOVANJU/ NAROČANJU STROKOVNIH REVIJ NA PAPIRNEM MEDIJU V SPECIALNIH IN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 149-187, poved 174 v sobesedilu:
Izkušnje kažejo, da se specializirane revije, ki so zunaj temeljne zbirke, nikoli ne prebijejo vanjo, saj so revije iz temeljne zbirke običajno tako kvalitetne, da tudi same objavljajo prispevke o dosežkih, ki so v vrhu neke stroke, že tudi zato, ker si avtorji takšnih člankov želijo objave prav v temeljnih revijah. Prevelika specializiranost ali splošnost revije sta dovolj evidentna kazalca, in ne potrebujeta posebne razlage, drugače pa je z zadnjim: ob zmanjševanju sredstev za nakup revij so mnoge knjižnice pri krčenju števila naslovov močno posegle tudi v sekundarne revije, ki so običajno tudi zelo drage. Pri naših biomedicinskih knjižnicah pa tega pojava ni bilo mogoče zaslediti, delno tudi zato, ker je eden najbolj pomembnih servisov sekundarnih virov informacij, t. i. "abstraktnih servisov", v biomedicini MEDLINE od leta 1997 po odločitvi Clinton-Goreove administracije dosegljiv brezplačno preko Interneta za vse uporabnike (Modlin, 1998, str.
41). - revijo zaradi njene tehtnosti priporoča strokovni interesni krog v inštituciji; - članki v reviji so strokovno recenzirani; - kvaliteta revije se je izboljšala/je padla; - fokus revije je/ni aplikativen/raziskovalen/pregleden; - pokritost strokovnega področja v lastni zbirki (procentualnost pokritosti neke stroke v primerjavi z ostalimi); ta skupina kazalcev izraža oceno stroke ali skupine strokovnjakov, ki dobro poznajo revije na svojem področju in jim tudi stalno sledijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani