knjižnica (1.401-1.500)

proliferaciji informacij in informacijskih virov nobena	knjižnica	ni finančno ali prostorsko sposobna hraniti vse	K 1999_4_KCA 83
trendov lahko rečemo, da je sodobna visokošolska	knjižnica	v razvitih deželah že informacijsko središče	K 1999_4_KCA 136
Ali to pomeni, da bo v bodočnosti visokošolska	knjižnica,	poleg gradiva ln informacij ponujala tudi možnost	K 1999_4_KCA 146
Mag. Helena Pečko-Mlekuš, Centralna tehniška	knjižnica,	Ljubljana Strokovni članek Abstrakt Internet	K 1999_4_PMH 0
knjižnici, ker imamo zgrajeno ustrezno shemo (npr.	knjižnica,	knjižničar, uporabnik).Vemo, kaj storiti v čitalnici	K 1999_4_SS 81
je napačna za neko knjižnico (ali pa je bila	knjižnica	preurejena) in knjižnicar ima težavo, da bi zrahljal	K 1999_4_SS 169
in visokošolskih knjižnicah (8,3%), (specialna	knjižnica	predstavlja le 4,2% v celotnem vzorcu) - prevladuje	K 1999_4_SS 235
uporabnikom svetovali al ternativne rešitve - druga	knjižnica,	medknjižnična izposoja, itn.); premalo so opisovali	K 1999_4_SS 236
Karmen Štular Sotošek, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Znanstveni članek Abstrakt Prispevek	K 1999_4_SSK 0
Republike Slovenije, Stolni arhiv Koper, Semeniška	knjižnica	Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Mariboru in Univerzitetna	K 1999_4_VJ1 15
Pokrajinski arhiv v Mariboru in Univerzitetna	knjižnica	v Mariboru. Večina kodeksov (159 enot), vezanih	K 1999_4_VJ1 15
v mehki vezavi. * Narodna in univerzitetna	knjižnica	v Ljubljani hrani 78 kodeksov, od katerih je	K 1999_4_VJ1 26
vezavi, med temi pa 4 v mehki. * Semeniška	knjižnica	v Ljubljani hrani 3 kodekse, od katerih sta 2	K 1999_4_VJ1 28
ednjeveški vezavi, od tega 1 v mehki. * Univerzitetna	knjižnica	Maribor hrani 2 kodeksa in oba sta v srednjeveški	K 1999_4_VJ1 29
fond 29 kodeksov tudi Narodna in univerzitetna	knjižnica	in Nadškofijski arhiv v Ljubljani s 17 kodeksi	K 1999_4_VJ1 97
ohranjenimi srednjeveškimi vezavami še Univerzitetna	knjižnica	Maribor z dvema kodeksama in Semeniška knjižnica	K 1999_4_VJ1 98
knjižnica Maribor z dvema kodeksama in Semeniška	knjižnica	v Ljubljani ter Stolni arhiv v Kopru s po enim	K 1999_4_VJ1 98
lanskem šolskem letu, sta tudi v naši družbi	knjižnica	in knjižničar dobila pomembnejšo vlogo pri uresničevanju	K 2000_1_2_BM 48
okoliša ter značaj uporabnika. Kako naj torej	knjižnica	med vire vključi internet z njegovo velikokrat	K 2000_1_2_BM 134
Potem ko skupina zaključi učni program, je	knjižnica	polna otrok, ki znajo uporabljati knjižni katalog	K 2000_1_2_BM 285
širši skupnosti pridobile knjižnice višji status,	knjižnica	se je uveljavila tudi kot vir izobrazbe in razvijanja	K 2000_1_2_BM 289
različnih državah lahko sklepamo, da je posodobljena	knjižnica	spremenila vlogo knjižničarja kot "hranitelja	K 2000_1_2_BM 309
MENEDŽMENT Tatjana Likar Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Izvleček Prispevek govori o tem, kaj	K 2000_1_2_LT 0
spremembami, kot so na primer TQM in digitalna	knjižnica	oziroma knjižnica 21. stoletja 16, zasledimo	K 2000_1_2_LT 165
na primer TQM in digitalna knjižnica oziroma	knjižnica	21. stoletja 16, zasledimo tudi na svetovnem	K 2000_1_2_LT 165
literaturi (npr. Gladney et al., 1998). Vatikanska	knjižnica	hrani izredno zbirko redkih knjig in rokopisov	K 2000_1_2_MJ 127
nezadostno varnostjo na internetu je Vatikanska	knjižnica	vztrajala pri dodatni zaščiti (poleg omejenega	K 2000_1_2_MJ 130
oblike multimedijskih vsebin bo morala digitalna	knjižnica	zagotoviti širok spekter storitev, ki bodo med	K 2000_1_2_MJ 139
KATALOGOV Mag. Marija Petek Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani, Ljubljana Izvleček Hitrim	K 2000_1_2_PM 0
primer tisti, ki ga ima Francoska nacionalna	knjižnica.	- Odnosi enota - enota Razlikujemo dve vrsti	K 2000_1_2_PM 125
UNIVERZITETNIH KNJIŽNIC Dr. Irena Sapač Univerzitetna	knjižnica	Maribor, Maribor Izvleček Avtorica primerja razvoj	K 2000_1_2_SI 0
opredeljen pomen univerzitetnih knjižnic s tem, da je	knjižnica	srce univerze, ki kot vir zavzema osrednje in	K 2000_1_2_SI 26
majhne. Prva in dolgo časa največja univerzitetna	knjižnica	je bila ustanovljena leta 1250 na Univerzi Sorbona	K 2000_1_2_SI 46
razdelili v dva oddelka, ki so ju imenovali "mala	knjižnica"	in "velika splošna knjižnica."V prvem so bile	K 2000_1_2_SI 51
imenovali "mala knjižnica" in "velika splošna	knjižnica.	"V prvem so bile knjige, ki so jih uporabljali	K 2000_1_2_SI 51
posebne knjižnične stavbe, med njimi sta bili	knjižnica	Univerze Heidelberg, ki je bila zgrajena leta	K 2000_1_2_SI 57
Heidelberg, ki je bila zgrajena leta 1442 in	knjižnica	Univerze Dunaj, ki je bila zgrajena leta 1475	K 2000_1_2_SI 57
Enotne klasifikacije ni bilo, zato si je vsaka	knjižnica	določila svojo, ki je bila preprosta in je pomenila	K 2000_1_2_SI 62
in dobila tiskani katalog. Leta 1605 je imela	knjižnica	2.000 enot gradiva, leta 1620 16.000 enot in	K 2000_1_2_SI 94
Edinburgh. Na Irskem je bila leta 1601 ustanovljena	knjižnica	Trinity College v Dublinu, ki je imela leta 1900	K 2000_1_2_SI 97
ukinjenih jezuitskih knjižnic. Univerzitetna	knjižnica	Gottingen je bila vzor drugim knjižnicam tudi	K 2000_1_2_SI 108
leta 1364 na Dunaju. Viri navajajo, daje njena	knjižnica	dobila prve kataloge in knjižnični red leta 1415	K 2000_1_2_SI 114
deželah in je med drugim določala, da mora biti	knjižnica	namenjena predvsem zadovoljevanju potreb vseh	K 2000_1_2_SI 116
do konca prve svetovne vojne. Univerzitetna	knjižnica	Dunaj je bila med prvimi knjižnicami v nemškem	K 2000_1_2_SI 119
njimi je bila najbolje organizirana Univerzitetna	knjižnica	Kazan, kjer je bibliotekar N. Lobačevski med	K 2000_1_2_SI 132
knjižnic in jih prenesli v Uppsalo. Že leta 1692 je	knjižnica	pridobila pravico do obveznega izvoda švedskih	K 2000_1_2_SI 139
leta 1921 objavil poročilo z ugotovitvijo, da	knjižnica	ni samo osnova za poučevanje in študij, ampak	K 2000_1_2_SI 145
je vodila le peščica delavcev. Univerzitetna	knjižnica	Reading je imela leta 1935 le tri knjižničarje	K 2000_1_2_SI 179
univerzi upravno in funkcijsko vodi centralna	knjižnica.	Pri tem je lahko zbirka locirana samo v centralni	K 2000_1_2_SI 214
tehnologijo. Med prvimi sta bili Univerzitetna	knjižnica	Graz in Univerzitetna knjižnica Innsbruck, vse	K 2000_1_2_SI 233
Univerzitetna knjižnica Graz in Univerzitetna	knjižnica	Innsbruck, vse avstrijske univerzitetne knjižnice	K 2000_1_2_SI 233
College in z donacijo 329 naslovov tudi njegova	knjižnica.	Ta je bila sprva namenjena le profesorjem, večina	K 2000_1_2_SI 236
Royal charter" za College VWilliam and Mary. Ta	knjižnica	je bila tudi med prvimi, ki so prejemale namenska	K 2000_1_2_SI 241
knjižnic bistveno povečal. Prispodoba, da je	knjižnica	srce univerze, pa se je uveljavljala v praksi	K 2000_1_2_SI 265
univerzitetnih knjižnic povečale. Tako je imela	knjižnica	Harvard 560.000 enot, Yale pa 350.000 enot.Naraslo	K 2000_1_2_SI 282
vsakih šestnajst let. Po tej formuli naj bi imela	knjižnica	Harvard, ki je imela leta 1944 4,5 milijona volumnov	K 2000_1_2_SI 294
vlogo pri povezovanju knjižnic je imela Kongresna	knjižnica	na področju enotnega, strojno berljivega formata	K 2000_1_2_SI 309
BIBLIOGRAFIJ Lidija VVagner Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Izvleček Slovenska bibliografija je	K 2000_1_2_WL 0
zagotovilo, da nacionalna agencija (beri nacionalna	knjižnica)	pridobi gradivo, ki je osnova za popis in oblikovanje	K 2000_1_2_WL 6
stare knjige, ki jih je zaradi različnih razlogov	knjižnica	dobila z zamudo.Pri pregledu stanja ugotavljamo	K 2000_1_2_WL 23
pisavi, vkolikor jih je Narodna in univerzitetna	knjižnica	prejela z obveznim izvodom, je tudi vključevala	K 2000_1_2_WL 98
vendar od leta 1995 dalje Narodna in univerzitetna	knjižnica	izdaja enkrat na leto tudi elektronsko obliko	K 2000_1_2_WL 107
LJUBLJANI Dr. Matjaž Žaucer Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani, Ljubljana V članku je prikazan	K 2000_1_2_ZM 0
knjižnice Univerze v Ljubljani je opisano, kako je	knjižnica	z diagnostičnim vrednotenjem svojih storitev	K 2000_1_2_ZM 2
izposoje. Uvajanje je racionalnejše, če deluje	knjižnica	v več izmenah z več hkratnimi izposojevalci.	K 2000_1_2_ZM 29
2 Kaj opredeljujemo s pojmom "samopostrežna	knjižnica"	Za razliko od samopostrežnih trgovin (tudi knjigarn	K 2000_1_2_ZM 39
vsak po svoje. Za nekatere je samopostrežna	knjižnica	že knjižnica, ki ima javno dostopni katalog,	K 2000_1_2_ZM 40
svoje. Za nekatere je samopostrežna knjižnica že	knjižnica,	ki ima javno dostopni katalog, gradivo v prostem	K 2000_1_2_ZM 40
sisteme drugih knjižnic. Popolna samopostrežna	knjižnica	naj bi večini uporabnikov omogočala opraviti	K 2000_1_2_ZM 43
pogoje, ki bi jih morala popolna samopostrežna	knjižnica	izpolnjevati.Taka knjižnica mora biti večini	K 2000_1_2_ZM 44
popolna samopostrežna knjižnica izpolnjevati. Taka	knjižnica	mora biti večini potencialnih uporabnikov najprej	K 2000_1_2_ZM 45
problema elektronskega podpisa) v knjižnico,	knjižnica	pa bi mu po pošti poslala izkaznico.Knjižnica	K 2000_1_2_ZM 62
kvantitativno oceniti, v kolikšni meri je kakšna	knjižnica	samopostrežna, bi lahko za vsako zaporedno fazo	K 2000_1_2_ZM 72
izvedbe vsake faze, bi ugotovili, da se mora	knjižnica	zelo močno potruditi pri vsaki fazi, če se želi	K 2000_1_2_ZM 76
delo vgrajevanja sprožilcev v gradivo. Če pa	knjižnica	že ima gradivo, opremljeno z varovalnimi sprožilci	K 2000_1_2_ZM 123
pred uvedbo davka na dodano vrednost. Ker pa	knjižnica	želi, da bo izkoriščenost knjigomata kar največja	K 2000_1_2_ZM 144
naročilo v sistem za vodenje izposoje. Ker je	knjižnica	želela knjižničarje razbremeniti tega dela, je	K 2000_1_2_ZM 150
telefonski odzivnik. Ko se bo uveljavil knjigomat, bo	knjižnica	storitev priprave gradiva še izboljšala s tem	K 2000_1_2_ZM 168
kar naprej kvarile. Da bi rešila problem, je	knjižnica	preselila servis kopiranja v pritličje, tako	K 2000_1_2_ZM 180
POMEN1 Dr. Maja Žumer Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana V članku je opisana vloga in namen	K 2000_1_2_ZM1 1
Kulturarw 3 Heritage Project izvaja švedska Kraljeva	knjižnica	že od leta 1996, njegov namen je testiranje metod	K 2000_1_2_ZM1 110
informacijski pomen. Le na ta način lahko depozitna	knjižnica	zagotovi zanje kvalitetno bibliografsko obdelavo	K 2000_1_2_ZM1 121
npr. izvodi publikacij, ki jih je nacionalna	knjižnica	pridobila v skladu z zakonom o obveznem izvodu	K 2000_1_2_ZM1 163
opredeljeno kot primerjanje tega, kako dobro	knjižnica	dela (ang. performance) s tem, kar naj bi delala	K 2000_3_AM 14
preverjanja, če deluje v skladu z zastavljenimi cilji,	knjižnica	nima potrebnega okvira za uvajanje kazalcev uspešnosti	K 2000_3_AM 18
ugotavljanje (merjenje in ocenjevanje) tega, kako dobro	knjižnica	izvaja svoje storitve t.j. uspešnosti, kako je	K 2000_3_AM 42
drugače organizirane kot v Sloveniji: univerzitetna	knjižnica	praviloma upravno nadzoruje vse knjižnice, ki	K 2000_3_AM 57
evalvacijskih metod poskuša: a) ugotoviti, kako določena	knjižnica	zadovoljuje potrebe uporabnikov, b) definirati	K 2000_3_AM 70
pri tem ugotavljamo: 1. Kako dobro storitev,	knjižnica	ali knjižnični sistem uresničuje postavljene	K 2000_3_AM 75
effectiveness). 2. Kako učinkovito storitev,	knjižnica	ali knjižnični sistem uresničuje postavljene	K 2000_3_AM 77
cost-effectiveness) t.j. kako uspešno storitev,	knjižnica	ali knjižnični sistem zadovoljuje potrebe uporabnikov	K 2000_3_AM 78
z višino vloženih finančnih sredstev. 3. Ali	knjižnica	opravičuje svoj obstoj t.j. kakšna je koristnost	K 2000_3_AM 79
knjižnic, a je kljub temu imela le ena univerzitetna	knjižnica	uveden formalen in jasen sistem evalvacije.Zavedali	K 2000_3_AM 99
koristi in naj bi povedala, kako dobro deluje	knjižnica.	Kvantitativni pristop poskuša kvantificirati koristi	K 2000_3_AM 107
kakšni meri bi njihove potrebe zadovoljila idealna	knjižnica,	v kakšni pa jih tista, ki jo uporabljajo), ugotavljanje	K 2000_3_AM 110
tudi Abbottova (1994), ki poudarja, da deluje	knjižnica	najprej kot fizični sistem, sestavljen iz prostorov	K 2000_3_AM 137
Je tudi mesto za dostop do informacij, ki ga	knjižnica	zagotavlja s pomočjo uporabe informacijske tehnologije	K 2000_3_AM 139
funkcij. Tudi Blagden (1980, str. 27) meni, da je	knjižnica	sistem, in sicer sistem za prenos znanja s pomočjo	K 2000_3_AM 143
predstavljajo aktivnosti, s katerimi spreminja	knjižnica	vire v rezultate dela (npr. procesi nabave, katalogizacije	K 2000_3_AM 145
so proizvodi in storitve, ki jih je ustvarila	knjižnica;	vpliv na okolje so učinki rezultatov dela knjižnice	K 2000_3_AM 145

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani