knjižnica (4.998-5.097)

iskano gradivo lažje in hitreje najti; o digitalna	knjižnica	omogoča zaradi digitalne oblike knjižničnega	M AM_etal_Sr_2006 460
kulture, izobraževanja in znanosti Digitalna	knjižnica	omogoča nove načine sodelovanja med nacionalno	M AM_etal_Sr_2006 469
izobraževanja in znanosti. Ker deluje digitalna	knjižnica	na osnovi podatkov v digitalni obliki, se elektronsko	M AM_etal_Sr_2006 470
po množici manjših spletnih strani. Digitalna	knjižnica	dLib.si bo predstavljala enega izmed centrov	M AM_etal_Sr_2006 476
informacijskih virov in storitev knjižnic Digitalna	knjižnica	Slovenije dLib.si odpira povsem nov kanal, prek	M AM_etal_Sr_2006 478
različne raziskovalne dejavnosti, saj bo digitalna	knjižnica	omogočala hitrejše in enostavnejše iskanje informacijskih	M AM_etal_Sr_2006 480
koristili storitve, ki jih omogoča digitalna	knjižnica,	na različne načine. Prosto dostopne storitve	M AM_etal_Sr_2006 552
kompleksnega informacijskega sistema, kot je digitalna	knjižnica,	zahteva ustrezno financiranje.Poslovni model	M AM_etal_Sr_2006 716
trajnega razvoja digitalne knjižnice. Digitalna	knjižnica	lahko prek različnih mehanizmov (članarin, "žetonov	M AM_etal_Sr_2006 721
kriteriji, po katerih se bo evalvirala digitalna	knjižnica	Slovenije. Cilj, ki ga izpolnjuje projekt: O3	M AM_etal_Sr_2006 790
Avtorice: Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Branka Badovinac, Narodna in univerzitetna knjižnica	M ISSVK_2011 0
knjižnica Branka Badovinac, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani, Univerzitetna	M ISSVK_2011 0
dejavnost Damjana Vovk, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Del gradiva prispevali: Peter Čerče, Univerza	M ISSVK_2011 0
Fakulteta za družbene vede, Osrednja družboslovna	knjižnica	Jožeta Goričarja Dunja Legat, Univerza v Mariboru	M ISSVK_2011 0
Dunja Legat, Univerza v Mariboru, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Vlasta Stavbar, Univerza v Mariboru,	M ISSVK_2011 0
Vlasta Stavbar, Univerza v Mariboru, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Za sodelovanje in pomoč pri izdelavi	M ISSVK_2011 0
v Mariboru, Filozofska fakulteta, Miklošičeva	knjižnica	Ivanu Kaniču, Univerza v Ljubljani, Ekonomska	M ISSVK_2011 0
Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska	knjižnica	Maji Klavžar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta	M ISSVK_2011 0
Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematična	knjižnica	Ireni Marinko, IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana	M ISSVK_2011 0
Petermanec, Univerza v Mariboru, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Anamariji Rožić, Univerza v Ljubljani	M ISSVK_2011 0
Ljubljani, Medicinska fakulteta, Centralna medicinska	knjižnica	Vanesi Valentinčič Murovec, Univerza v Novi Gorici	M ISSVK_2011 0
Murovec, Univerza v Novi Gorici, Univerzitetna	knjižnica	Publikacija je v elektronski obliki dostopna	M ISSVK_2011 0
dr. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica	(vodja); Damjana Vovk, Narodna in univerzitetna	M ISSVK_2011 1
vodja); Damjana Vovk, Narodna in univerzitetna	knjižnica;	mag. Branka Badovinac, Narodna in univerzitetna	M ISSVK_2011 1
mag. Branka Badovinac, Narodna in univerzitetna	knjižnica;	Peter Čerče, Univerza na Primorskem, Znanstveno	M ISSVK_2011 1
Dunja Legat, Univerza v Mariboru, Univerzitetna	knjižnica	Maribor; mag. Vlasta Stavbar, Univerza v Mariboru	M ISSVK_2011 1
Vlasta Stavbar, Univerza v Mariboru, Univerzitetna	knjižnica	Maribor (člani). Namen ekspertize je bil izdelava	M ISSVK_2011 1
s katerim opredeljujemo kako uspešno (dobro)	knjižnica	izvaja svojo dejavnost glede na poslanstvo in	M ISSVK_2011 18
opredeljujemo proizvode in storitve, ki jih ustvari	knjižnica	s pomočjo vloženih virov ter notranjih delovnih	M ISSVK_2011 18
uporabnika brezplačen oziroma ga zanj naroča	knjižnica	1; indicators - smiselno uporabljamo ustreznika	M ISSVK_2011 18
vodstvom oziroma upravo. Glavna univerzitetna	knjižnica	naj bi delovala na vseh strokovnih področjih	M ISSVK_2011 62
organizirane drugače kot v Sloveniji - univerzitetna	knjižnica	praviloma upravno nadzoruje vse knjižnice, ki	M ISSVK_2011 65
univerze obstaja sploh samo ena univerzitetna	knjižnica,	brez fizično ločenih enot.V Sloveniji univerzitetne	M ISSVK_2011 65
l. RS, št. 87/2001) v členu 7 navaja, da je	knjižnica	pravna oseba ali njena organizacijska enota,	M ISSVK_2011 71
Člen 68 določa, da Narodna in univerzitetna	knjižnica	v Ljubljani opravlja tudi naloge univerzitetne	M ISSVK_2011 76
naloge, katerih izvajanje nanje prenese nacionalna	knjižnica.	Strokovni kriteriji in merila za visokošolske	M ISSVK_2011 78
katere so osnovne storitve, ki jih mora vsaka	knjižnica	uporabnikom nuditi brezplačno, opredeljuje uporabnike	M ISSVK_2011 82
splošne knjižnice). Določa tudi, da mora vsaka	knjižnica	imeti pravilnik o splošnih pogojih poslovanja	M ISSVK_2011 83
ji je leto kasneje pridružila še Univerzitetna	knjižnica	Maribor, nato v letu 2003 novoustanovljena Medicinska	M ISSVK_2011 181
Aleksandriji ter kasneje v Bizancu. Osrednja	knjižnica	aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska knjižnica	M ISSVK_2011 225
knjižnica aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska	knjižnica,	je npr. v začetku 3. st. pr. n. št. hranila že	M ISSVK_2011 225
zvitkov gradiva. Znana je bila tudi Aristotelova	knjižnica,	ki je kasneje postala vojni plen in končala v	M ISSVK_2011 226
postala vojni plen in končala v Rimu, v Bizancu pa	knjižnica	visoke cesarske univerze.V Rimu bi omenili Cicerona	M ISSVK_2011 226
in za dolgo edina (ter največja) univerzitetna	knjižnica	je bila ustanovljena na pariški Sorboni leta	M ISSVK_2011 240
Sorboni leta 1253. Ni pa bila splošna univerzitetna	knjižnica,	saj je pripadala le teološkemu kolegiju.Knjižnica	M ISSVK_2011 241
univerzitetne pa celo šele v 19. stoletju. Prva	knjižnica	je nastala pri kolidžu Harvard leta 1638, ko	M ISSVK_2011 252
Leta 1701. je bila ustanovljena univerzitetna	knjižnica	Yale, leta 1754 pa knjižnica univerze Columbia	M ISSVK_2011 253
ustanovljena univerzitetna knjižnica Yale, leta 1754 pa	knjižnica	univerze Columbia v New Yorku. 11 V študiji Komljenovič	M ISSVK_2011 253
19 Imela je Veliko in Malo knjižnico. Velika	knjižnica	je imela referenčno študijsko gradivo za posamezne	M ISSVK_2011 257
bilo 26 pultov, pripetih knjig pa 330. Mala	knjižnica	je imela 1091 zvezkov in je obsegala zlasti znanstvena	M ISSVK_2011 262
knjižnice (Commitee on Libraries) navede, da je	knjižnica	srce univerze, ki kot vir zavzema osrednje in	M ISSVK_2011 271
javno 20 Zagrebška in ljubljanska univerzitetna	knjižnica	sta naknadno postali še nacionalni knjižnici	M ISSVK_2011 274
licejske knjižnice leta 1774 je "javna škofijska	knjižnica"	(tak naslov so leta 1770 zapisali v katalog)	M ISSVK_2011 280
v glavnem mestu ustanovljena t. i. študijska	knjižnica	22 za vojvodino Kranjsko v Ljubljani (njen začetni	M ISSVK_2011 281
dodelili liceju, po katerem je dobila ime Licejska	knjižnica.	Najprej so jo smeli uporabljati samo licejski	M ISSVK_2011 282
je postala dostopna leta 1794. V letu 1807 je	knjižnica	dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov	M ISSVK_2011 284
Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850 je	knjižnica	postala deželna Študijska knjižnica.Dokler je	M ISSVK_2011 285
leta 1850 je knjižnica postala deželna Študijska	knjižnica.	Dokler je bila sestavni del liceja, je pri nabavni	M ISSVK_2011 285
potrebe gimnazije. Po potresu (1895) je bila	knjižnica	leta 1901 preseljena v začasne depoje in šele	M ISSVK_2011 287
Državno študijsko knjižnico postala osrednja	knjižnica	za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega	M ISSVK_2011 288
dovolj potrebne literature. Šele leta 1938 je	knjižnica	na osnovi Zakona o univerzah in univerzitetne	M ISSVK_2011 295
niverzitetna biblioteka v Ljubljani. Kot univerzitetna	knjižnica	je dobila nove naloge, pa tudi možnost hitrejšega	M ISSVK_2011 296
univerzitetne knjižnice, str. 27) je leta 1957	knjižnica	postala zavod Univerze v Ljubljani, leta 1961	M ISSVK_2011 297
znova osamosvojila. V sedanje prostore se je	knjižnica	vselila pomladi 1941. leta. Šele po osvoboditvi	M ISSVK_2011 298
Univerze v Ljubljani. 22 S terminom študijska	knjižnica	so v Avstro-Ogrski monarhiji poimenovali splošne	M ISSVK_2011 300
potrebam strok in predmetov tudi obča univerzitetna	knjižnica,	katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah	M ISSVK_2011 300
Njena glavna naloga je, da kot univerzitetna	knjižnica	pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih panogah	M ISSVK_2011 301
kot narodna (ljudska oziroma javna, op. p.)	knjižnica	pa, da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe	M ISSVK_2011 301
ustanovitvi Univerze v Ljubljani je obstajala samo ena	knjižnica,	ki naj bi služila celotni univerzi.V nadaljnjem	M ISSVK_2011 302
število visokošolskih knjižnic. Centralna tehniška	knjižnica	je bila ustanovljena decembra leta 1949 pri tedanji	M ISSVK_2011 307
Tehniški visoki šoli v Ljubljani 25 kot osrednja	knjižnica	za tehniško in naravoslovno področje.Svoje prve	M ISSVK_2011 307
osamosvojitvi Slovenije ter statusnih spremembah se je	knjižnica	usmerila v izvajanje funkcij visokošolske knjižnice	M ISSVK_2011 310
njihovo samostojnost, vendar je takratna Študijska	knjižnica	26 že od zasnov mariborskega visokega šolstva	M ISSVK_2011 322
mariborskega okraja je postala tudi osrednja	knjižnica	višjih in visokih šol ter pomagala ustanavljati	M ISSVK_2011 322
2002, str. 128) navaja: "Ker je bila Študijska	knjižnica	edina splošno-znanstvena, dobro organizirana	M ISSVK_2011 323
edina splošno-znanstvena, dobro organizirana	knjižnica	v mestu, je postala leta 1959 osrednja knjižnica	M ISSVK_2011 323
knjižnica v mestu, je postala leta 1959 osrednja	knjižnica	mariborskega visokega šolstva.Formalno je to	M ISSVK_2011 323
mariborskih visokošolskih zavodov. Leta 1970 je	knjižnica	dobila tudi nov naziv, tj.Visokošolska in študijska	M ISSVK_2011 326
tudi nov naziv, tj. Visokošolska in študijska	knjižnica	v Mariboru.Leta 1975 je bila podpisnica Samoupravnega	M ISSVK_2011 327
OdPUM-B, Ur. l. RS, št. 56/1996) je Univerzitetna	knjižnica	1. oktobra 1996 postala enajsta članica Univerze	M ISSVK_2011 333
enako kot Študentskim domovom UM). Univerzitetna	knjižnica	Maribor je danes osrednja knjižnica mariborske	M ISSVK_2011 335
Univerzitetna knjižnica Maribor je danes osrednja	knjižnica	mariborske univerze in nosilka njenega knjižničnega	M ISSVK_2011 335
zavodov, članic univerze. Od leta 2009 naj bi bila	knjižnica	v razvidu visokošolskih zavodov pri Ministrstvu	M ISSVK_2011 340
znanost in tehnologijo vpisana kot univerzitetna	knjižnica,	takšen naziv zanjo je uporabljen tudi v statutu	M ISSVK_2011 340
razvoj. 26 Leta 1903 je bila ustanovljena kot	knjižnica	Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko	M ISSVK_2011 343
Slovensko Štajersko in leta 1920 je postala Študijska	knjižnica.	Samostojni visokošolski zavodi so začeli nastajati	M ISSVK_2011 343
organiziranosti knjižničarstva, v katerem centralna	knjižnica	upravno nima pristojnosti nad oddelčnimi knjižnicami	M ISSVK_2011 357
Niso redki primeri univerz, kjer univerzitetna	knjižnica	ni članica oziroma organizacijska enota univerze	M ISSVK_2011 358
univerzi upravno in funkcijsko vodi centralna	knjižnica.	Pri tem je lahko zbirka locirana samo v centralni	M ISSVK_2011 369
v drugih knjižnicah, članicah projekta. Tako	knjižnica	pred izločitvijo določene revije iz zbirke preveri	M ISSVK_2011 384
univerz. Knjižnici (Narodna in univerzitetna	knjižnica	ter Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani	M ISSVK_2011 391
univerzitetna knjižnica ter Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani), ki za univerzo po pogodbi	M ISSVK_2011 391
povezovanju knjižnic univerze imela Univerzitetna	knjižnica	Maribor, in zaradi veliko manjšega števila članic	M ISSVK_2011 393
fizično niti upravno razdrobljena. Univerzitetna	knjižnica	se razvija kot enovita organizacija in je kot	M ISSVK_2011 398
kjer bodo delali skupaj z drugimi. Koncept "	knjižnica	kot fizični prostor" ostaja, kljub selitvi vedno	M ISSVK_2011 454
Knjižnice morajo dojeti enostavno resnico: če	knjižnica	prek Googla ne bo dostopna, je uporabnik pač	M ISSVK_2011 464
knjižnice nadomestili servisi, kot je spletna	knjižnica	Questia 39, ki se promovira s pomočjo negativnega	M ISSVK_2011 508
št. 95/2010), ki v členu 13 navaja, da mora	knjižnica	visokošolskega zavoda ustrezati določilom Zakona	M ISSVK_2011 534
javnih visokošolskih zavodov, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani in Evro-sredozemska univerza	M ISSVK_2011 552
univerzitetno knjižnico (Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani	M ISSVK_2011 591

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  4.498 4.598 4.698 4.798 4.898 4.998 5.098 5.198 5.298 5.398 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani