knjižnic (10331)

temeljita avtomatizacija	knjižnic	in bibliotekarskih opravil	DD 1998_JP 50
ima tudi vpliv na delo	knjižnic	v različnih uporabniških	DD 1998_JP 371
uporabniških okoljih in odnos teh	knjižnic	do hranjenja starejšega	DD 1998_JP 371
nabavo ( predvsem s strani	knjižnic)	, pa bistveno znižala 45	DD 1998_JP 493
zahtevali, da se financiranje	knjižnic	bistveno preusmeri od	DD 1998_JP 880
bibliotekarje in uporabnike	knjižnic.	S stališča bibliotekarstva	DD 1998_JP 951
dokumentov. Dodatno (s stališča	knjižnic)	vpliva na napačnost bibliografskih	DD 1998_JP 1021
najpogostejša odgovora -naročila	knjižnic	in kopije od kolegov.	DD 1998_JP 1029
so bile: Glavna naloga	knjižnic	je v hranjenju revij in	DD 1998_JP 1032
gradiva dobijo prek svojih	knjižnic.	Rezultati kažejo, da	DD 1998_JP 1035
specialnih in univerznih	knjižnic,	morajo knjižničarji pomagati	DD 1998_JP 1049
tem procesu. Ta pomen	knjižnic,	po eni strani kot glavnega	DD 1998_JP 1588
splošnoizobraževalnih	knjižnic.	V prvem obdobju (1981	DD 1998_JP 2109
splošnoizobraževalnih	knjižnic.	To potrjuje tudi ekstenzivno	DD 1998_JP 2127
splošnoizobraževalnih	knjižnic	bibliometrijska analiza	DD 1998_JP 2166
splošnoizobraževalnih	knjižnic	pa je izjemno pomembno	DD 1998_JP 2167
objavljenih del uporabnikov	knjižnic.	Tem podatkom pa lahko dodamo	DD 1998_JP 2425
informatike; podatke dobljene iz	knjižnic	(cena, izposoja, indeksiranje	DD 1998_JP 2479
akademskih in specialnih	knjižnic,	toda ni nujno, da bodo	DD 1998_JP 2511
endemična finančna kriza	knjižnic,	ki morajo zaradi zmanjševanja	DD 1998_JP 2522
brez nakupov s strani	knjižnic	ne morejo preživeti, tako	DD 1998_JP 2593
najpomembnejše možnosti: naročila	knjižnic	in kopije od kolegov.	DD 1998_JP 2598
založnikov, avtorjev in	knjižnic.	Vendar gre pri tem za veliko	DD 1998_JP 2651
Intraneta, aktivnejša vloga	knjižnic	ter komercializacija večjega	DD 1998_JP 2737
bibliografije, navodila o vodenju	knjižnic	in podobno.Malo pa je	DD 2000_DF 52
natisnjena ob razprodajah	knjižnic.	Avkcije knjig so poznali	DD 2000_DF 139
je bil združen fond več	knjižnic.	Ob koncu 18. stoletja	DD 2000_DF 144
nacionalnih bibliotek in drugih	knjižnic.	Koliko seje takih tiskov	DD 2000_DF 158
Katalogi nekaterih privatnih	knjižnic	so nastali že za življenja	DD 2000_DF 234
znanstvenike o inventarju svojih	knjižnic.	Med rokopisnimi katalogi	DD 2000_DF 235
še danes pojem bogatih	knjižnic.	Ob njih je moralo biti	DD 2000_DF 256
skupnosti do knjig in	knjižnic	ter prepisovanja je bil	DD 2000_DF 296
bomo pri predstavitvi	knjižnic	omejili na Stično in Kostanjevico	DD 2000_DF 357
V fondih samostanskih	knjižnic	je bilo poleg osnovnih	DD 2000_DF 383
sliko naših srednjeveških	knjižnic,	si oglejmo še to, kako	DD 2000_DF 408
naredili za pet izbranih	knjižnic,	pa lahko ugotovimo, da	DD 2000_DF 485
označimo za zametke javnih	knjižnic.	Na Ptuju je bil na primer	DD 2000_DF 679
produkciji kot tudi v fondih	knjižnic,	ki so bile na Kranjskem	DD 2000_DF 690
bile na Kranjskem. Poleg	knjižnic	slovenskih protestantov	DD 2000_DF 691
Kranjskem tudi več plemiških	knjižnic,	o katerih so ohranjeni	DD 2000_DF 691
lastnik ene največjih	knjižnic	v takratni Ljubljani.	DD 2000_DF 1612
viri za rekonstrukcijo	knjižnic	pa so katalogi.Eden takih	DD 2000_DF 2504
2004, str. 69). Vloga	knjižnic	je spremenjena - organizirajo	DD 2005_KM 376
uporabniške vmesnike digitalnih	knjižnic	(White, Buzydlowski in	DD 2005_KM 1077
posameznih vrstah nesamostojnih	knjižnic	podobno in v določeni	D 2004_VD 49
obravnavati štiri vrste	knjižnic.	Zaradi kombiniranja nacionalne	D 2004_VD 49
morajo posamezni tipi	knjižnic	upoštevati pri načrtovanju	D 2004_VD 54
specialnih in visokošolskih	knjižnic.	Predstavitvi odgovorov	D 2004_VD 61
omogočajo uspešno delovanje	knjižnic.	2 KADROVSKI MANAGEMENT	D 2004_VD 64
lahko sklepamo, da večina	knjižnic	nima posebne službe, ki	D 2004_VD 199
delavci so pomemben vir	knjižnic	tudi, ker je predvsem	D 2004_VD 208
lahko velja tako za vodje	knjižnic,	kot tudi za vodje organizacij	D 2004_VD 220
izpopolnjevanja za vodje	knjižnic	sicer organiziral delavnice	D 2004_VD 225
predstavlja tudi sama narava	knjižnic.	Te veljajo za birokratske	D 2004_VD 227
upoštevati tudi v drugih tipih	knjižnic,	ne le v splošnih.Poleg	D 2004_VD 237
določeni za posamezne tipe	knjižnic.	3.2.1 Specialne knjižnice	D 2004_VD 316
in delovanje specialnih	knjižnic	(2000) predvidevajo zaposlitev	D 2004_VD 316
gradiva 28,8% specialnih	knjižnic,	med 5.000 in 10.000 enot	D 2004_VD 322
enot pa 17,6% specialnih	knjižnic	8.Ambrožičeva (2003) opozarja	D 2004_VD 322
knjižničarstvu so to naloge	knjižnic,	ki knjižnično dejavnost	D 2004_VD 338
razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995) podaja predlog	D 2004_VD 344
načrtom slovenskih šolskih	knjižnic	(1995). Hkrati s prej	D 2004_VD 348
uporabnike visokošolskih	knjižnic	in naloge, ki jih morajo	D 2004_VD 369
zaostajanje slovenskih	knjižnic	za normativi in standardi	D 2004_VD 399
in delovanje specialnih	knjižnic,	2000). Število specialnih	D 2004_VD 401
Število specialnih	knjižnic	niha in s tem tudi število	D 2004_VD 402
gibanje števila specialnih	knjižnic	ter njihovih strokovnih	D 2004_VD 403
nihanja števila specialnih	knjižnic	je težko predvideti trend	D 2004_VD 406
razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995) na podlagi analize	D 2004_VD 420
stanja slovenskih šolskih	knjižnic	33 ugotavlja, da je zaposlitveni	D 2004_VD 420
uporabnikov visokošolskih	knjižnic	povečalo za 147 odstotkov	D 2004_VD 427
zaposlovalo 45% visokošolskih	knjižnic,	pet let kasneje (1996	D 2004_VD 428
1998). 2001 je trinajst	knjižnic	še vedno zaposlovalo manj	D 2004_VD 428
opisov del in nalog treh	knjižnic	(CTK, UKM in NUK) ugotovila	D 2004_VD 551
posodabljanju organizacije	knjižnic.	- knjižnice za nazive	D 2004_VD 551
Ena od analiziranih	knjižnic	je kot osnovo za poimenovanje	D 2004_VD 552
delavcev po posameznih tipih	knjižnic,	saj so zaželene lastnosti	D 2004_VD 598
in delovanje specialnih	knjižnic,	2000): - ugotavljati informacijske	D 2004_VD 600
razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995), naj bi prvi imel	D 2004_VD 612
rezervirane le za posamezne tipe	knjižnic,	temveč so pri teh bolj	D 2004_VD 623
da večina slovenskih	knjižnic	prosta delovna mesta oglašuje	D 2004_VD 669
visokošolskih in splošnih	knjižnic	je pokazala, da se testi	D 2004_VD 906
1994). 5 KADROVANJE	KNJIŽNIC	V PRAKSI 5.1 KADROVANJE	D 2004_VD 1026
zamenjati 40% vseh direktorjev	knjižnic	(Berry, 2002) V Kanadi	D 2004_VD 1033
se zavedajo vrednosti	knjižnic	za družbo in svojega dela	D 2004_VD 1059
tudi v slabi javni podobi	knjižnic	in knjižničarskega poklica	D 2004_VD 1074
59% od 95 anketiranih	knjižnic	članic ARL je pripravljeno	D 2004_VD 1080
znanosti za področje šolskih	knjižnic	(angl. certified school	D 2004_VD 1082
majhno število velikih	knjižnic,	katere bi lahko razvile	D 2004_VD 1086
50% potreb slovenskih	knjižnic	po knjižničnih delavcih	D 2004_VD 1091
prihaja med posameznimi tipi	knjižnic	pri izvajanju dejavnosti	D 2004_VD 1117
srečujejo v vseh tipih	knjižnic.	Pri tem gre tako za pomanjkanje	D 2004_VD 1118
delavcev iz organizacij (	knjižnic)	, - zakaj in v kolikšni	D 2004_VD 1126
zaradi velikega števila	knjižnic,	ki smo jih želeli zajeti	D 2004_VD 1134
raziskavo smo vključili 120	knjižnic:	30 specialnih, 30 splošnih	D 2004_VD 1140
šolskih in 56% visokošolskih	knjižnic	(preglednica 6). Bazo	D 2004_VD 1142
na to, da imajo vodje	knjižnic	elektronski naslov, smo	D 2004_VD 1144
Odgovornim osebam 120	knjižnic	smo dne 7.5.2004 poslali	D 2004_VD 1146

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani