kulture (600)

tiskarstva, knjigotrštva,	kulture	in literature, so tiskali	DD 2000_DF 209
politike, ekonomije,	kulture,	tehnologije in zabave	DD 2007_VP 961
odvisni od organizacijske	kulture	in vrednot, vzdušja v	D 2004_VD 137
razliko od organizacijske	kulture,	ki je bolj globalna ter	D 2004_VD 170
področjih organizacijske	kulture	in klime, strukture delovnih	D 2004_VD 244
namenjene spodbujanju bralne	kulture,	organizirajo posebne oblike	D 2004_VD 339
v knjižnici s področja	kulture	znaša 4,05, za bibliotekarja	D 2004_VD 1112
magistra sociologije	kulture	in strojništva in maturanta	D 2004_VD 1211
sicer znotraj razumevanja	kulture	globokih sprememb in negotovosti	D 2006_FM 170
znanje produkt aktivnosti,	kulture	in konteksta, v katerem	D 2006_FM 1529
organizacije, organizacijske	kulture,	motivacije, in ravnanja	D 2007_GZ 25
javni zavod na področju	kulture,	ustanovljen skladno z	D 2007_GZ 158
samoiniciativno dviganje lastne	kulture	in izobrazbene ravni,	D 2007_GZ 206
javnih zavodih na področju	kulture.	Na delovnem mestu lahko	D 2007_GZ 248
razvoju izobraževanja in	kulture	v svojem okolju in tudi	D 2007_MA 1
posameznike, skupine in	kulture.	To prebivališče, bodisi	D 2007_MA 272
profilov in informacijske	kulture	uporabnikov.Na podlagi	D 2008_KT 560
oblikovanja nasploh. Pomen	kulture	oblikovanja je danes splošen	D 2008_KT 831
izobraževanja in raziskovanja,	kulture.	" 7.5.4 Znak - logotip	D 2008_KT 931
različnih kultur. Te	kulture	naj ne bi v neki družbi	D 2009_KD 300
bi ob ohranjanju lastne	kulture	vzpostavljale odprte medkulturne	D 2009_KD 300
imajo drugi ljudje in	kulture	različne poglede na razne	D 2009_KD 302
se jasno zavemo lastne	kulture	in soodvisnosti kultur	D 2009_KD 309
ni brez ugodne klime,	kulture	in vodstva šole, ki je	D 2009_PM 441
aktivno vključevali v leto	kulture.	Kviz so organizirali v	D 2009_PM 489
splošnih knjižnic ob letu	kulture.	S tem so organizatorji	D 2009_PM 552
podpreti razvoj bralne	kulture	na različnih starostnih	D 2009_PM 553
stopnji osnovnošolske bralne	kulture,	ki se kaže le s pozitivnim	D 2009_SS 249
nacionalizma, religije,	kulture,	ekonomskih razlik med	D 2011_SB 109
napredku jugoslovanske	kulture	in njenega uveljavljanja	K 1957_2_NV 4
naravna ljudstva, neevropske	kulture,	prvobitna ljudstva, primitivna	K 1997_1_HJ 279
preprosti naseljenci, stare	kulture,	tuje kulture, ljudstva	K 1997_1_HJ 279
naseljenci, stare kulture, tuje	kulture,	ljudstva, tuji narodi	K 1997_1_HJ 279
vzgoje, izobraževanja,	kulture,	zdravstva, gospodarstva	K 1997_1_KD 22
pri razvijanju bralne	kulture	mladih naj navedem podatke	K 1997_2_3_BB 12
Slovenskem za razvoj bralne	kulture	mladih. Mladinski knjižničarji	K 1997_2_3_BB 18
smoter, razvijanje bralne	kulture	- vzgojni smoter.6 Vsekakor	K 1997_2_3_BB 30
in izboljšanje bralne	kulture.	Tako naj bi se izboljšala	K 1997_2_3_GJ1 86
izobraževanja, znanosti,	kulture,	športa, zdravstva, socialnega	K 1997_2_3_GV_CN 24
družbenega okolja, navad in	kulture.	Različni avtorji: Haire	K 1997_2_3_GV_CN 93
središča in posredovalca	kulture	v širšem pomenu besede	K 1997_2_3_TPD 8
poročevalca o tovrstni obliki	kulture,	za kar pa časopisja v	K 1997_2_3_TPD 68
da postajamo animatorji	kulture,	da so knjižnice centri	K 1997_2_3_UJ 119
da so knjižnice centri	kulture	in humanizacije (zbliževanje	K 1997_2_3_UJ 119
znanosti, izobraževanja in	kulture.	Leta 1953 so v Unescu izdali	K 1997_4_AM 113
publikacij, gradiv s področja	kulture,	podatke o filmih in kinematografih	K 1997_4_AM 152
Podatke za področje	kulture	so od leta 1951 dalje	K 1997_4_AM 247
ponehal ves razvoj slovenske	kulture,	prosvete in knjižničarstva	K 1997_4_MI 12
do knjižnic, branja in	kulture	nasploh; odnos, ki ogroža	K 1997_4_MI 193
individuuma, družbe ali	kulture.	Večina pa obravnava kognicijo	K 1997_4_ZS 47
pravice tudi s pravico do	kulture.	Vendar se je postopek ustavil	K 1998_1_CV 59
šolstva, zdravstva, sociale,	kulture	ipd. že vgrajene v človekove	K 1998_1_CV 60
vidika je tudi pravica do	kulture	del človekovih pravic	K 1998_1_CV 61
znanja, duhovnih dobrin,	kulture	in informacij. Večstrankarska	K 1998_1_CV 62
rezultati pokrivali z interesi	kulture.	Postavlja se novo ključno	K 1998_1_CV 72
katera je nova vloga	kulture,	kiji bo tudi v spremenjenih	K 1998_1_CV 74
Decentralizacija na področju	kulture	je izpeljana prek pravice	K 1998_1_CV 80
samoupravi je za področje	kulture	zelo nedorečen, saj ni	K 1998_1_CV 100
subsidiarna vloga EU na področju	kulture,	kar pomeni, da je kultura	K 1998_1_CV 112
uveljavljanje slovenske	kulture	v evropskem prostoru ah	K 1998_1_CV 115
javnega interesa na področju	kulture.	Nov model temelji: - na	K 1998_1_CV 120
javna korist. Na področju	kulture	se ta odraža v posebnih	K 1998_1_CV 125
sredstev. Pravico do	kulture	je poskušal nov krovni	K 1998_1_CV 128
program. Distanca države do	kulture	Ker ima slovenski kulturni	K 1998_1_CV 132
bil motiv za podpiranje	kulture	predvsem t.i.ideološka	K 1998_1_CV 132
ideološka instrumentalizacija	kulture,	to je utalitaristična	K 1998_1_CV 132
utalitaristična vloga	kulture	pri uvajanju politične	K 1998_1_CV 132
infrastrukturo na področju	kulture	- sofinanciranje obnove	K 1998_1_CV 134
napredka, zato je določen del	kulture	vedno pred svojim časom	K 1998_1_CV 150
Distanca politike od	kulture	v tem primeru v načelu	K 1998_1_CV 161
institucij stroke na področju	kulture,	tudi stroka ne kaže pravega	K 1998_1_CV 186
znanstvenih področij,	kulture,	književnosti in umetnosti	K 1998_1_MI 14
ki delujejo na področju	kulture	v Sloveniji.Presoja njihovega	K 1998_1_NS 0
predstavljanje znanja,	kulture,	informacij za načrtno	K 1998_1_NS 89
javnega interesa na področju	kulture	je tak primer, ko navaja	K 1998_1_NS 124
knjižnice na področju	kulture	ali samo na splošne.Tudi	K 1998_1_NS 124
ohranjanje dediščine,	kulture,	ki nastaja na tleh Slovenije	K 1998_1_NS 138
identitete, slovenske	kulture,	njeno uveljavljanje na	K 1998_1_NS 138
za knjižnice s področja	kulture,	in s sofinanciranjem,	K 1998_1_NS 186
knjižnicami s področja	kulture	(39 muzejskih knjižnic	K 1998_1_NS 192
da bo posredovanje naše	kulture	najbolj učinkovito in	K 1998_1_VRM 11
narodnih in za posredovanje	kulture	nekega naroda. Uvod Wynar	K 1998_1_VRM 59
pretirano poudarjanje lastne	kulture,	ni nič bolj konstruktivna	K 1998_1_VRM 90
ubranostjo italijanske	kulture?	"(Košuta, 1993, str. 11	K 1998_1_VRM 118
zavrnitev pripadnikov druge	kulture;	- zmeda družbenih vlog	K 1998_1_VRM 155
mogoče predstavljati niti	kulture,	niti raziskovanja, niti	K 1998_2_3_DPM 79
zaposlenih na področju	kulture,	osnovnega in srednjega	K 1998_2_3_KZS 19
zdravstva, socialnega varstva,	kulture,	znanosti in tehnologije	K 1998_2_3_KZS 23
javne zavode s področja	kulture	minister za kulturo, za	K 1998_2_3_KZS 31
javnih zavodih na področju	kulture	(UL RS 41/1994, 2/1996	K 1998_2_3_KZS 36
javnih zavodih na področju	kulture	določa še izhodiščni koeficient	K 1998_2_3_KZS 56
javnih zavodih na področju	kulture	v glavnem opisno predpisuje	K 1998_2_3_KZS 83
javnih zavodih na področju	kulture	(UL RS 1994, št. 41) je	K 1998_2_3_LPA 53
javnih zavodih s področja	kulture	predvidel in ovrednotil	K 1998_2_3_LPA 54
in tvegamo izgubo svoje	kulture,	dediščine in omike," je	K 1998_2_3_PF_ST 93
javnega interesa na področju	kulture	16 (ki v 63. členu določa	K 1998_2_3_SL 44
javnega interesa na področju	kulture,	Ur.l.RS 75/94; Prim.Zakon	K 1998_2_3_SL 50
javnega interesa na področju	kulture	tudi z ureditvijo upravljanja	K 1998_2_3_SL 53

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani