Korpus bibliotekarstva

otrok (513)


in slovstvo, ter revija      Otrok      in knjiga. Slavistična  DD 1998_JP 2262
kateri seje rodilo devet      otrok,      se morala ob koncu stoletja  DD 2000_DF 720
prvi pisal o vzgoji vseh      otrok      in poudarjal nazoren način  DD 2000_DF 1334
posebej namenjenih vzgoji      otrok      ([ .. .]).   DD 2000_DF 1343
vzgojo in izobraževanje      otrok      in mladostnikov s posebnimi  D 2004_VD 345
1998 zmanjšalo število      otrok      in s tem tudi število  D 2004_VD 424
razlikujejo od učenja      otrok.     Še posebej sem poudarila  D 2006_FM 35
storitev, znižanje starosti      otrok      za vstop v šolo (da bi  D 2006_FM 391
ki se razlikujejo od      otrok.     Ker pa so odrasli zelo  D 2006_FM 732
njegove ustvarjalnosti (     otrok      pa je odvisen predvsem  D 2006_FM 766
predstavo odraslega.      Otrok      doživlja sebe kot (biološko  D 2006_FM 773
proces to pomeni, da je      otrok      lahko aktiven pri posameznih  D 2006_FM 774
prvih letih življenja, ko      otrok      pridobiva številne osnovne  D 2006_FM 793
odraslih Odrasel se od      otrok      in mladih, ki še niso  D 2006_FM 814
pomanjkanja lastnih izkušenj se      otrok      zateka k izkušnjam odraslih  D 2006_FM 815
odraslih za razliko od učenja      otrok      (andragogika/pedagogika  D 2006_FM 1075
ukvarja z izobraževanjem      otrok,      medtem ko bi morali imeti  D 2006_FM 1184
nasprotju s teorijo učenja      otrok      - pedagogiko.Visokošolski  D 2006_FM 1981
pomeni, da izobraževanje      otrok      in mladine, tj. začetno  D 2007_GZ 66
procesa izobraževanja      otrok      in mladine.Danes pa lahko  D 2007_GZ 85
knjižnico v Ljubljani revijo      Otrok      in knjiga, edino strokovno  D 2007_GZ 165
n.pr. strokovno revijo      Otrok      in knjiga) in opravlja  D 2007_GZ 178
obvestila (novice za starše      otrok      od rojstva do šestega  D 2007_MT 543
za izboljševanje uspeha      otrok      v šoli).Preko RSS virov  D 2007_MT 543
knjižničarji in otrokom      otrok      "baby boom" generacije  D 2008_KT 31
vzgojo in izobraževanje      otrok      iz socialno manj spodbudnih  D 2008_KT 308
vzgojo in izobraževanje      otrok,      mladostnikov in odraslih  D 2008_KT 308
Najmočnejši dejavnik pismenosti      otrok      in mladine je socialni  D 2008_KT 311
dejavnikov na bralne zmožnosti      otrok      kot to uspe šolam v drugih  D 2008_KT 312
in staršev predšolskih      otrok.      Zahvaljujem se sodelavkam  D 2009_KD 11
in starše predšolskih      otrok.     Petdeset anketnih vprašalnikov  D 2009_KD 20
med starše predšolskih      otrok.      V teoretičnem delu so  D 2009_KD 21
medkulturnost in predšolski      otrok      ter odrasli kot otrokov  D 2009_KD 24
obstaja. In to predšolski      otrok      prav gotovo je.Zato je  D 2009_KD 45
Rebernik, 2003) Predšolski      otrok      se ob spremstvu vzgojiteljice  D 2009_KD 47
vključevanje v širše okolje.      Otrok      se že od prvih tednov  D 2009_KD 50
Družbenih oblik vedenja se      otrok      uči v socialnem konstruktu  D 2009_KD 53
iz knjig in pravljic bo      otrok      laže spoznaval in razumel  D 2009_KD 56
organiziran obisk skupine      otrok      iz vrtca, ki jim na primeren  D 2009_KD 59
Skupinsko srečanje predšolskih      otrok      s knjižnico v knjižnici  D 2009_KD 77
vsebine. Tako že predšolski      otrok      spoznava, da je tudi njegova  D 2009_KD 81
str. 8-9). Predšolski      otrok      doživlja svojo družino  D 2009_KD 83
institucijo družbe. Predšolski      otrok      je zaradi svojega položaja  D 2009_KD 84
procesi, takrat, ko pride      otrok      v neposreden stik s socialnim  D 2009_KD 87
knjižnico starše predšolskih      otrok      in jih prepričati o pomenu  D 2009_KD 90
vključen njihov predšolski      otrok,      bodisi z različnimi dejavnostmi  D 2009_KD 92
Staršem predšolskih      otrok      želimo predstaviti pomen  D 2009_KD 93
Če želimo, da bo imel      otrok      pozitiven odnos do knjige  D 2009_KD 101
zunaj družine. Predšolski      otrok      dobi veliko bralnih zgledov  D 2009_KD 103
vzgojo in izobraževanje      otrok.      Bistveno je, da znamo  D 2009_KD 104
državne skrbi postavljen      otrok,      za katerega še nikoli  D 2009_KD 113
različni so načini, kako      otrok      knjižnico doživlja. Vloga  D 2009_KD 139
sistematično usposabljanje      otrok      v samostojne uporabnike  D 2009_KD 147
Z različnimi načini se      otrok      lahko sreča tudi v svoji  D 2009_KD 157
ilustratorjev za otroke.      Otrok      si ob knjižni uganki razvija  D 2009_KD 167
osnovnega cilja, da si      otrok      izdela nek izdelek ali  D 2009_KD 172
izvajanjem kreativnih delavnic      otrok      razvija različne vrednote  D 2009_KD 172
izvaja, sodelovalo čim več      otrok      in njihovih staršev.   D 2009_KD 175
razširjeno. Pomembno je, da      otrok      v vrtcu ne občuti posledic  D 2009_KD 177
upoštevati pomembno značilnost      otrok      v predšolskem obdobju  D 2009_KD 179
upoštevamo, da je predšolski      otrok      središče oziroma izhodišče  D 2009_KD 180
njegova stališča. Odziv      otrok      lahko vzgojiteljici pomaga  D 2009_KD 191
tako vzgojitelj kot tudi      otrok      dobita povratne informacije  D 2009_KD 193
skupini, v kateri se potrebe      otrok      lahko hkrati razhajajo  D 2009_KD 202
delu mora zavedati, da je      otrok      aktivno bitje, aktivnost  D 2009_KD 206
odvisna predvsem od možnosti      otrok,      da so lahko njihove aktivnosti  D 2009_KD 207
Avguštin, 2003, str, 103).      Otrok      se že od malega zanima  D 2009_KD 212
pestra in zanimiva, saj si      otrok      ob knjigah prične razvijati  D 2009_KD 212
pomena je, da predšolski      otrok      ob prebranih besedilih  D 2009_KD 229
(4), str. 16). Vsak      otrok      ima pravico do tega, da  D 2009_KD 233
zanimanje in radovednost      otrok,      lastne izkušnje in želje  D 2009_KD 238
se kaže tudi v tem, da      otrok      vidi odraslega brati,  D 2009_KD 240
katerimi se sreča predšolski      otrok,      vsebujejo veliko podrobnosti  D 2009_KD 244
veliko podrobnosti, ki jih      otrok      odkriva in se ob njih  D 2009_KD 244
med branjem preveri, ali      otrok      razume besede in dogajanje  D 2009_KD 245
branja in pisanja, saj se      otrok,      ki pozna in razume več  D 2009_KD 247
njega. Tako predšolski      otrok      lahko tudi bolje razume  D 2009_KD 249
knjigah in prebranem si bo      otrok      lahko izmišljal lastne  D 2009_KD 250
kakšne odnose oblikujejo.      Otrok      si skozi življenje, na  D 2009_KD 257
predbralnem obdobju je      otrok      predvsem poslušalec in  D 2009_KD 258
bralca ni dovolj, da je      otrok      deležen samo branja, ampak  D 2009_KD 258
zahtevna, težka naloga, ki je      otrok      ne zmore sam.Potrebuje  D 2009_KD 268
spodbude in motivacijo. Vsak      otrok,      ki ima to priložnost,  D 2009_KD 270
V odnosu do branja nas      otrok      lahko poveže s svetom  D 2009_KD 271
najširšega okolja, v katerem      otrok      živi in v katerega se  D 2009_KD 285
v vsem življenju. Ko      otrok      išče po knjigi, kar ga  D 2009_KD 291
Prvi stik z literaturo      otrok      običajno doživi preko  D 2009_KD 292
Medkulturnost in predšolski      otrok      Medkulturnost označuje  D 2009_KD 299
pozitivno. Predšolski      otrok      ob stiku z medkulturnostjo  D 2009_KD 308
obiščejo knjižnico s skupino      otrok?      * Zakaj se odločijo za  D 2009_KD 323
vzgojitelj predšolskih      otrok      na odločitev družine za  D 2009_KD 328
vzgojitelj predšolskih      otrok      spremenil v ponudbi knjižnice  D 2009_KD 332
skupinski obiski predšolskih      otrok      skupaj z vzgojiteljem  D 2009_KD 336
da večina predšolskih      otrok      po rednih obiskih v knjižnici  D 2009_KD 341
in starši predšolskih      otrok      s ponudbo knjižnice zadovoljni  D 2009_KD 343
in starše predšolskih      otrok      sem anketirala z anonimnim  D 2009_KD 344
in starše predšolskih      otrok.      Vprašalnik je sestavljen  D 2009_KD 348
izbranih staršev predšolskih      otrok,      ki te vrtce obiskujejo  D 2009_KD 351

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA