Korpus bibliotekarstva
z založbo Elsevier in | predstavlja | eno najbolj znanih in | DD 1998_JP 125 |
kvaliteto objavljenega dela. | Predstavlja | samo izziv za tiste, ki | DD 1998_JP 244 |
znanost Velika znanost", | predstavlja | klasično delo s področja | DD 1998_JP 358 |
letu. Matrika v bistvu | predstavlja | dve različni strukturi | DD 1998_JP 602 |
Dejavnik vpliva revije | predstavlja | dovolj približen povpreček | DD 1998_JP 719 |
pomenijo, da posamezna revija | predstavlja | v resnici stratificiran | DD 1998_JP 730 |
relativno majhen odstotek, ki | predstavlja | bolj izjemo kot pravilo | DD 1998_JP 1286 |
zunaj kategorije, kar | predstavlja | citiranje del, ki niso | DD 1998_JP 1673 |
podan zato, ker dejansko | predstavlja | metodološko vzorčen tekst | DD 1998_JP 1785 |
tiskovine. Leto 1678 | predstavlja | v knjigotrški ponudbi | DD 2000_DF 25 |
vendar pa v njem avtor | predstavlja | tako svoja že objavljena | DD 2000_DF 217 |
ovalen predmet, ki najbrž | predstavlja | tulec za akte.Pisana beseda | DD 2000_DF 286 |
bitki pri Sisku (1593), ki | predstavlja | pomemben preobrat moči | DD 2000_DF 884 |
prištevamo tudi pratike) | predstavlja | namreč od 18. stoletja | DD 2000_DF 1545 |
ljubljanskemu časopisu. V njej | predstavlja | zbirko JVerke Deutschlands | DD 2000_DF 1698 |
zgodovino knjigotrštva | predstavlja | letnica 1678 mejnik tudi | DD 2000_DF 2399 |
le domena knjigovezov, | predstavlja | prelomnico leto 1678. | DD 2000_DF 2557 |
področja (Kuhn, 1973) | predstavlja | soglasje znanstvenikov | DD 2005_KM 994 |
avtorja v tej analizi | predstavlja | vse njegove publikacije | DD 2005_KM 1053 |
v točki tri, večinoma | predstavlja | avtorje s področja poliamidov | DD 2005_KM 1259 |
Ime avtorja v analizi | predstavlja | vse njegove publikacije | DD 2005_KM 1512 |
primeru socitiranja avtorjev | predstavlja | model znanstvene komunikacije | DD 2005_KM 1577 |
sistema navadno natančneje | predstavlja | delovanje sistema, vendar | DD 2007_VP 116 |
sistema: konceptualni nivo | predstavlja | uporabnikov mentalni model | DD 2007_VP 133 |
zanj izvajanje akcij ne | predstavlja | obremenitve.Pogosto je | DD 2007_VP 330 |
iskanju informacij, ki | predstavlja | velik del informacijskega | DD 2007_VP 452 |
uporabnika, stičišče pa | predstavlja | primerjanje oziroma ujemanje | DD 2007_VP 466 |
razumljivo, obenem pa tudi | predstavlja | izziv nadaljnjemu raziskovanju | DD 2007_VP 757 |
prijaznost. Opažene razlike | predstavlja | preglednica 4. Preglednica | DD 2007_VP 1531 |
informacij, kar gotovo lahko | predstavlja | oviro za uporabnika.Pri | DD 2007_VP 1590 |
različnih mestih, kar lahko | predstavlja | težavo za uporabnika. | DD 2007_VP 1644 |
aktualno oziroma prej | predstavlja | dodatno obremenitev.Uporabniki | DD 2007_VP 2287 |
uporabniki. Raziskava | predstavlja | enega od možnih pristopov | DD 2007_VP 2636 |
oziroma informacijskega vira | predstavlja | zelo zahteven del informacijskega | DD 2007_VP 2652 |
ugotovitvah. Vsekakor | predstavlja | proučevanje individualnih | DD 2007_VP 2767 |
komunicirajo med seboj. | Predstavlja | celoten, popoln sistem | D 2004_KA 126 |
predvideval, da le-ta | predstavlja | iskano naselje).Podan | D 2004_KA 654 |
je ugotovila, da le-ta | predstavlja | zadetek.Izrisala se ji | D 2004_KA 834 |
mesto. Četrto poglavje | predstavlja | na podlagi virov in literature | D 2004_VD 58 |
marketinške strategije. Del te | predstavlja | tudi ravnanje z razpoložljivimi | D 2004_VD 71 |
uporabljan izraz zaposlovanje | predstavlja | zaposlovanje v ožjem smislu | D 2004_VD 113 |
kadrovskega sistema pa | predstavlja | tudi stil vodenja knjižnice | D 2004_VD 221 |
managementa v knjižnice | predstavlja | tudi sama narava knjižnic | D 2004_VD 227 |
kadra). Socialni vidik pa | predstavlja | integriranje posameznika | D 2004_VD 453 |
kadrovskega managementa in | predstavlja | odločujoč element v procesu | D 2004_VD 456 |
končni produkt, temveč | predstavlja | prispevek k sistematičnemu | D 2004_VD 517 |
Amerike ta generacija | predstavlja | 25%, v Avstraliji pa 20 | D 2004_VD 1036 |
managementa. Drug problem | predstavlja | pomanjkanje knjižničnih | D 2004_VD 1118 |
katerih delujejo. Problem ne | predstavlja | le slab položaj knjižnic | D 2004_VD 1596 |
debelejših in tanjših črt in | predstavlja | zaporedje binarnih števil | D 2005_KM 132 |
podobni podatkom, ki jih | predstavlja | črtna koda (inventarna | D 2005_KM 446 |
številko in varnostni bit, ne | predstavlja | vdora v zasebnost per | D 2005_KM 450 |
knjižnem gradivu obenem pa | predstavlja | za uporabnike in knjižničarje | D 2005_KM 710 |
Knjigomat dolgoročno | predstavlja | za knjižnično osebje pri | D 2005_KM 715 |
okoliščine. Omenjeni program | predstavlja | poleg smernic informacijskega | D 2006_FM 44 |
deklaracija), ki jim znanje | predstavlja | orodje za doseganje ekonomskih | D 2006_FM 77 |
Slowey, 2000). Prva | predstavlja | vseživljenjskost, ki v | D 2006_FM 88 |
institucij. Zadnjo lastnost | predstavlja | motivacija.Vzpodbujanje | D 2006_FM 94 |
formalnega šolanja in | predstavlja | demokratizacijo izobraževanja | D 2006_FM 129 |
učenju. Ta generacija | predstavlja | drugo skrajnost, in sicer | D 2006_FM 147 |
braževalnih politik. Poleg tega | predstavlja | realizacija koncepta pomemben | D 2006_FM 159 |
vse bolj vrednoteno in | predstavlja | poglavitno "orožje" razvoja | D 2006_FM 195 |
delovnih mest in skupnosti | predstavlja | visoko šolstvo le en element | D 2006_FM 203 |
družbo povezano institucijo | predstavlja | prvo fazo uveljavljanja | D 2006_FM 228 |
2000). Za visoko šolstvo | predstavlja | to pritisk k večjemu poudarjanju | D 2006_FM 238 |
nove skupine študentov pa | predstavlja | razvoj informacijske in | D 2006_FM 241 |
oblikah izobraževanja, | predstavlja | danes elektronsko izobraževanje | D 2006_FM 249 |
sili. Drugi element pa | predstavlja | vse širše sprejemanje | D 2006_FM 408 |
študentov. To pomeni, da | predstavlja | ta oblika študija alternativno | D 2006_FM 420 |
starost, ki v mnogih državah | predstavlja | mejo med mladimi in odraslimi | D 2006_FM 445 |
na 2.800. Velik preskok | predstavlja | leto 2002/03, ko se to | D 2006_FM 461 |
informacijska tehnologija vsekakor | predstavlja | oviro tistim uporabnikom | D 2006_FM 559 |
nove tehnologije ali pa | predstavlja | neprijetno in celo stresno | D 2006_FM 561 |
informacijskih spretnosti, lahko | predstavlja | resno psihološko oviro | D 2006_FM 562 |
razvitejših državah torej ne | predstavlja | več ovire ampak ravno | D 2006_FM 568 |
ravno nasprotno problem | predstavlja | zdaj preveč informacij | D 2006_FM 568 |
Informacijska pismenost | predstavlja | osnovo za vseživljenjsko | D 2006_FM 581 |
opismenjevanju, saj lahko | predstavlja | ta učna izkušnja za odrasle | D 2006_FM 768 |
informacijske pismenosti | predstavlja | težave predvsem tistim | D 2006_FM 865 |
od tega, kakšno novost | predstavlja | za posameznika.Popolnoma | D 2006_FM 869 |
ibid.). Dodaten izziv | predstavlja | za knjižničarje velik | D 2006_FM 1048 |
visokošolske knjižnice | predstavlja | poučevanje raznolike skupine | D 2006_FM 1064 |
uvoda ali diagrama, ki | predstavlja | strukturo programa.Paziti | D 2006_FM 1407 |
znanje. Večjo novost kot | predstavlja | informacija, večji mora | D 2006_FM 1430 |
od tega, kakšno novost | predstavlja | za posameznika.Medtem | D 2006_FM 1494 |
pri učenju odraslih ne | predstavlja | vedno samo prednosti ampak | D 2006_FM 1497 |
informacijskega opismenjevanja, | predstavlja | informacijsko potrebo | D 2006_FM 1674 |
kaj je plagiarizem in ne | predstavlja | dela drugih kot svoja | D 2006_FM 1765 |
uvoda ali diagrama, ki | predstavlja | strukturo programa.Paziti | D 2006_FM 1842 |
prinesla informacijska doba, | predstavlja | velik izziv tudi za visokošolske | D 2006_FM 1914 |
nam na voljo. Poleg tega | predstavlja | nova informacijska tehnologija | D 2006_FM 1968 |
ustreznih spretnosti pa lahko | predstavlja | zelo neprijetno, celo | D 2006_FM 1971 |
v izobraževanje, lahko | predstavlja | informacijsko opismenjevanje | D 2006_FM 2016 |
ali tehnofobija lahko | predstavlja | resno oviro pri informacijskem | D 2006_FM 2017 |
Ne | predstavlja | le študenta-avtorja, pač | D 2006_PP 12 |
Diplomsko delo ne | predstavlja | le avtorja, pač pa tudi | D 2006_PP 64 |
Fakultete za strojništvo | predstavlja | nekaj natisnjenih strani | D 2006_PP 630 |
Univerzo v Mariboru | predstavlja | pet fakultet in ena visoka | D 2006_PP 771 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |