bibliotekar* (5.114-5.213)

Osnove bibliotekarstva Sodobna organiziranost	bibliotekarstva	z izbirnimi predmeti: a) splošnoizobraž.	Z Zr_1998_BB 61
knjižnice e) računalništvo v knjižnicah Razvoj	bibliotekarstva	Bibliometrija Primerjalno bibliotekarstvo	Z Zr_1998_BB 61
raziskovalnega in znanstvenega dela na področju	bibliotekarstva.	Osnovni vzgojnoizobraževalni smotri in vsebinski	Z Zr_1998_BB 64
1. Osnove	bibliotekarstva:	Dopolnjevanje osnovnih spoznanj o bibliotekarski	Z Zr_1998_BB 67
2. Sodobna organiziranost	bibliotekarstva:	Spoznavanje strokovnih vprašanj s področja organiziranja	Z Zr_1998_BB 73
3. Razvoj	bibliotekarstva:	Spoznavanje mesta in vloge knjige in knjižnic	Z Zr_1998_BB 90
iz sodobnega strokovnega razvoja na področju	bibliotekarstva,	informatike in knjigarstva doma in po svetu.	Z Zr_1998_BB 154
in tretjem letniku študija so imeli študenti	bibliotekarstva	po 80 ur obvezne delovne prakse, ki je bila organizirana	Z Zr_1998_BB 155
vsebinska analiza programa za visokošolski študij	bibliotekarstva	pokaže naslednje značilnosti: - študij po A	Z Zr_1998_BB 160
zavzemala skupina predmetov o organizaciji in razvoju	bibliotekarstva	450 ur ali 28 % (medsebojni odnos 60: 40), o	Z Zr_1998_BB 161
zavzemala skupina predmetov o organizaciji in razvoju	bibliotekarstva	2 70 ur ali 21 % (80 : 20), o obdelavi in uporabljanju	Z Zr_1998_BB 161
programa za redni in popolni visokošolski študij	bibliotekarstva	v Sloveniji. Visokošolski študij bibliotekarstva	Z Zr_1998_BB 166
bibliotekarstva v Sloveniji. Visokošolski študij	bibliotekarstva	se je začel s šolskim letom 1987/88 na Filozofski	Z Zr_1998_BB 167
prizadevanj za uvedbo visokošolskega študija	bibliotekarstva	na FF v Ljubljani ter 30 let od delovanja prve	Z Zr_1998_BB 167
začela izvajati visokošolski dodiplomski študij	bibliotekarstva.	VIP Bibliotekarstvo je bil programiran kot štiriletni	Z Zr_1998_BB 169
B (dodatni) program. Prvi razpis za študij	bibliotekarstva	je FF objavila v marcu 1987 in z njim odprla	Z Zr_1998_BB 171
organiziranost bibliotekarske stroke s predmeti: Osnove	bibliotekarstva	(z izbirnimi specialnimi seminarji za splošnoizobraževalne	Z Zr_1998_BB 173
katedre za teorijo, organiziranost in razvoj	bibliotekarstva;	za bibliotekonomijo in bibliografijo, za informatiko	Z Zr_1998_BB 174
Zimski semester Poletni semester Osnove	bibliotekarstva	Razvoj bibliotekarstva Bibliotekonomija	Z Zr_1998_BB 176
Poletni semester Osnove bibliotekarstva Razvoj	bibliotekarstva	Bibliotekonomija Bibliografija Osnove računalništva	Z Zr_1998_BB 176
1 . 2. letnik A + B Sodobna organiziranost	bibliotekarstva	Razvoj bibliotekarstva Bibliotekonomija	Z Zr_1998_BB 177
Sodobna organiziranost bibliotekarstva Razvoj	bibliotekarstva	Bibliotekonomija Klasifikacija Metodika	Z Zr_1998_BB 177
80 ur) . 3.letnik Sodobna organiziranost	bibliotekarstva,	A+B Primerjalno bibliotekarstvo, A Bibliotekonomija	Z Zr_1998_BB 178
88 je bil odprt vpis v 1. in 3. letnik študija	bibliotekarstva,	od naslednjega leta 1988/89 naprej pa vpis v	Z Zr_1998_BB 187
študentov kaže, da je bilo zanimanje za študij	bibliotekarstva	vseskozi nad pričakovanji: Preglednica 3: Vpisani	Z Zr_1998_BB 188
študenti višjih letnikov. Visokošolski študij	bibliotekarstva	sta v študijskih letih 1988/89 in 1989/90 absolvirali	Z Zr_1998_BB 201
študija vzporednega predmeta po A programu. Študij	bibliotekarstva	po A programu pa sta od skupno 21 absolventov	Z Zr_1998_BB 203
interdisciplinarnega študijskega povezovanja so študenti	bibliotekarstva	za vzporedno študijsko smer (A ali B program	Z Zr_1998_BB 206
bibliotekarstvo) študijske smeri in za študente	bibliotekarstva	veliko manj obsežen, kot je bilo predvidoma v	Z Zr_1998_BB 207
vzgojnoizobraževalnem programu. Vsi študenti	bibliotekarstva	so ob zaključku predavanj v 2. in 3. letniku	Z Zr_1998_BB 208
v samostansko knjižnico v Pleterjah. Študij	bibliotekarstva	je potekal na treh lokacijah: v zgradbi Pedagoške	Z Zr_1998_BB 211
obiskovanje. Zato je bil urnik predavanj iz	bibliotekarstva	na domicilni lokaciji oddelka vselej tako sestavljen	Z Zr_1998_BB 215
zaposlen visokošolski učitelj izredni profesor	bibliotekarstva	dr. Branko Berčič, vsi drugi učitelji pa so bili	Z Zr_1998_BB 221
redni profesor dr. B. Berčič (predmeta Osnove	bibliotekarstva	in Primerjalno bibliotekarstvo), od oktobra 1988	Z Zr_1998_BB 224
bibliotekarstvo), od oktobra 1988 doc. Miloš Rybaf (Razvoj	bibliotekarstva,	Klasifikacija) in od marca 1989 docentka Majda	Z Zr_1998_BB 224
profesor dr. Bruno Hartman (Sodobna organiziranost	bibliotekarstva)	, oba bibliotekarska svetovalca v Univerzitetni	Z Zr_1998_BB 225
ŠTUDIJSKEGA LETA 1989/90 Vpis v 1. letnik študija	bibliotekarstva	narašča, vendar bi se varali, če bi stanje opravičevali	Z Zr_1998_BB 234
študijskega programa je imel gotovo poudarek na študiju	bibliotekarstva	pod A, vendar se je iz letnika v letnik delež	Z Zr_1998_BB 238
interdisciplinarnem dvopredmetnem povezovanju	bibliotekarstva	z drugimi strokovnimi področji (A oz. B program	Z Zr_1998_BB 242
nekaterih drugih fakultet. Visokošolski študij	bibliotekarstva	so do leta 1990 absolvirali samo nekdanji višješolski	Z Zr_1998_BB 244
ŠTUDIJSKI PROGRAM Visokošolski študij	bibliotekarstva	je vsa prva tri leta njegovega uresničevanja	Z Zr_1998_BB 247
veljavnega dokumenta o visokošolskem študiju	bibliotekarstva	oz. njegove strukture in obsega.Pri tem je šlo	Z Zr_1998_BB 252
- združitev celotnega obsega predmeta Razvoj	bibliotekarstva	v 1. letniku; - prenos predmetov Splošnoizobraževalne	Z Zr_1998_BB 254
znaša 5 ur na teden (+- 20%). Da bi pri študiju	bibliotekarstva	prešli na samo 10- do 12-urno obremenitev študenta	Z Zr_1998_BB 258
predmetih (npr. za 30 ur pri Sodobni organiziranosti	bibliotekarstva,	Primerjalnem bibliotekarstvu, Metodiki bibliotekarskega	Z Zr_1998_BB 261
takšne organizacijske sheme visokošolskega študija	bibliotekarstva	bi morali razmisliti o potrebnih oz. ustreznih	Z Zr_1998_BB 263
Zimski semester Poletni semester Osnove	bibliotekarstva	Razvoj bibliotekarstva Bibliografija Bibliotekonomija	Z Zr_1998_BB 264
Poletni semester Osnove bibliotekarstva Razvoj	bibliotekarstva	Bibliografija Bibliotekonomija Knjigarstvo	Z Zr_1998_BB 264
1 . 2. letnik, A+B Sodobna organiziranost	bibliotekarstva	Splošnoizobraževalne knjižnice Šolske knjižnice	Z Zr_1998_BB 265
80) ur . 3. letnik Sodobna organiziranost	bibliotekarstva,	A+B Visokošolske in specialne knj.,A+B Primerjaln	Z Zr_1998_BB 266
za uvedbo podiplomskega (magistrskega) študija	bibliotekarstva.	Prvo zamisel takšnega programskega osnutka je	Z Zr_1998_BB 279
pogodbena sodelavca za predmetno področje Osnove	bibliotekarstva,	Sodobna organiziranost bibliotekarstva in Primerjalno	Z Zr_1998_BB 289
Osnove bibliotekarstva, Sodobna organiziranost	bibliotekarstva	in Primerjalno bibliotekarstvo.Na razpis za nove	Z Zr_1998_BB 289
bil objavljen v juniju 1990, so se za področje	bibliotekarstva	prijavili in bili, poleg ponovne potrditve dosedanjih	Z Zr_1998_BB 290
predavatelj mag. Jože Urbanija za predmet Osnove	bibliotekarstva,	asistent mag. Mirko Popovič za sodelavca pri	Z Zr_1998_BB 290
sodelavca pri predmetih Sodobna organiziranost	bibliotekarstva	in Primerjalno bibliotekarstvo ter diplomirana	Z Zr_1998_BB 290
predmetna področja, kot so sodobna organiziranost	bibliotekarstva	s specialnimi seminarji za splošnoizobraževalne	Z Zr_1998_BB 299
visokošolske in specialne knjižnice, razvoj	bibliotekarstva,	primerjalno bibliotekarstvo, bibliografija, bibliotekonomija	Z Zr_1998_BB 299
magistrskega in doktorskega študija na področju	bibliotekarstva	in informacijskih ved strokovno kvalificirajo	Z Zr_1998_BB 300
visokošolskega dodiplomskega in podiplomskega študija	bibliotekarstva	v Sloveniji. PROSTORSKI POGOJI	Z Zr_1998_BB 300
zagotoviti predavalnic in kabinetov še za študij	bibliotekarstva,	se je fakulteta pogodila s Pedagoško akademijo	Z Zr_1998_BB 303
informacijske baze pri visokošolskem študiju	bibliotekarstva	sodelovala Narodna in univerzitetna knjižnica	Z Zr_1998_BB 311
najustreznejše, ko bi prostore za visokošolski študij	bibliotekarstva	(v celoti ali vsaj delno) uredili v okviru (bodoče	Z Zr_1998_BB 312
okoliščinah in pogojih se je visokošolski študij	bibliotekarstva	prebijal skozi prva tri leta svojega uvajanja	Z Zr_1998_BB 314
knjižničarstva, z uvedbo visokošolskega študija	bibliotekarstva	pa je doseglo najvišjo stopnjo organiziranega	Z Zr_1998_BB 321
študij in znanstveno raziskovanje na področju	bibliotekarstva.	OPOMBA	Z Zr_1998_BB 322
137) z naslovom Začetek visokošolskega študija	bibliotekarstva	v Sloveniji; v Novi Gorici 25.-26. oktobra 1990	Z Zr_1998_BB 324
str. 139-157 z naslovom Visokošolski študij	bibliotekarstva	v Sloveniji: Stanje in razvojne smernice.	Z Zr_1998_BB 324
identiteta in namesto strokovnjaka s področja	bibliotekarstva	dobimo strokovnjaka neke druge stroke z nekaj	Z Zr_1998_JP 21
raziskujejo tisto, kar je od nekdaj osnovna naloga	bibliotekarstva,	hranjenje in posredovanja zapisanega znanja	Z Zr_1998_JP 23
psiholoških metod na drugi, ter seveda s strani	bibliotekarstva	kot raziskovalne vede, ki je za to področje že	Z Zr_1998_JP 30
Bibliometrija za izredne študente tretjega letnika	bibliotekarstva.	Ob tem sem pisal tudi pričujoče delo in zato del	Z Zr_1998_JP 219
študentov, ki so tudi strokovnjaki na področju	bibliotekarstva,	lahko upam, da se bodo bibliometrične metode	Z Zr_1998_JP 223
PREDMETI IN MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA DIPLOMANTOV	BIBLIOTEKARSTVA	Mag. Irena Marinko Povzetek Članek opisuje	Z Zr_1998_MI 0
zaposlitve tudi v slovenskih podjetjih. Diplomanti	bibliotekarstva	se po podatkih, navedenih v študijskih programih	Z Zr_1998_MI 4
tako rekoč v vseh panogah, pridobijo diplomanti	bibliotekarstva	v okviru obveznih, v precejšnji meri pa tudi	Z Zr_1998_MI 7
za druge ni podatkov) in se večina diplomantov	bibliotekarstva	hitro zaposli, pa je vprašanje možnosti širšega	Z Zr_1998_MI 33
pa do tistih, ki še danes delujejo na področju	bibliotekarstva.	'Nihče med njimi ni bil samo bibliotekar, ampak	Z Zr_1998_UJ 7
ukvarjal še s kakim drugim področjem. Na položaj	bibliotekarstva	so torej vplivali neposredno s svojimi prispevki	Z Zr_1998_UJ 9
svetovni vojni. Ustvarila je temelje sodobnega	bibliotekarstva	in predstavlja most med starejšo in sedanjo,	Z Zr_1998_UJ 19
drugem znanstvenem področju, s katerim so se poleg	bibliotekarstva	tudi še ukvarjali.V prikazu ne navajam podrobnejših	Z Zr_1998_UJ 20
podatkov, ampak predvsem njihovo delo na področju	bibliotekarstva	in poklic oziroma stroko, ki so jo poleg bibliotekarstva	Z Zr_1998_UJ 21
bibliotekarstva in poklic oziroma stroko, ki so jo poleg	bibliotekarstva	tudi še obvladali in se z njo ukvarjali.Razvrstitev	Z Zr_1998_UJ 21
Poleg tega neposrednega prispevka k razvoju	bibliotekarstva	je Kopitar k ugledu dvorne knjižnice in s tem	Z Zr_1998_UJ 33
katalogizacijo. Njeno publicistično delo na področju	bibliotekarstva	je segalo v dve smeri: v bibliografijo in v obravnavo	Z Zr_1998_UJ 120
zaposlil v ljubljanski Mestni knjižnici. Na področju	bibliotekarstva	je z izjemo medvojnega obdobja delal vse do upokojitve	Z Zr_1998_UJ 128
knjižnice je postal 1946. leta. Na področju	bibliotekarstva	je deloval predvsem kot organizator.Bil je soustanovi	Z Zr_1998_UJ 136
stroko, vendar intenzivno deluje tudi na področju	bibliotekarstva.	Josip Rijavec (1904-1971), podpolkovnik V	Z Zr_1998_UJ 145
Filozofske fakultete v Ljubljani. Za razvoj	bibliotekarstva	so pomembne njegove znanstvene in strokovne študije	Z Zr_1998_UJ 197
fakulteti. Raziskuje razvoj knjige, tiskarstva in	bibliotekarstva.	Branku Berčiču se je kot predstojniku Oddelka	Z Zr_1998_UJ 220
bibliotekarstvo posrečilo organizirati visokošolski študij	bibliotekarstva.	V razvoju bibliotekarstva na Slovenskem je to	Z Zr_1998_UJ 221
visokošolski študij bibliotekarstva. V razvoju	bibliotekarstva	na Slovenskem je to za ugled in družbeni položaj	Z Zr_1998_UJ 222
se je, oziroma se bo z visokošolskim študijem	bibliotekarstva	stanje bistveno spremenilo.V knjižnice bodo prihajali	Z Zr_1998_UJ 223
mnogo več možnosti za raziskave in za razvoj	bibliotekarstva	kot discipline, ki je za te diplomante temeljna	Z Zr_1998_UJ 225
z drugimi poklici pomeni visokošolski študij	bibliotekarstva	izenačitev s tistimi profesijami, ki takšen študij	Z Zr_1998_UJ 226
pomočnik direktorja. Njegove objave na področju	bibliotekarstva	zajemajo predvsem organiziranost knjižnic in	Z Zr_1998_UJ 247
komuniciranja ter poznavalka trendov razvoja sodobnega	bibliotekarstva,	zlasti visokošolskega knjižničarstva. Martin	Z Zr_1998_UJ 251
študiju. Od 1988 je bil asistent za področje	bibliotekarstva	na Filozofski fakulteti in za področje družboslovne	Z Zr_1998_UJ 269
predaval bibliometrijo, sodobno organiziranost	bibliotekarstva	in informatiko. Pripravil je Program razvoja	Z Zr_1998_UJ 270
slovenskega knjižničarstva ter sodobnih trendov razvoja	bibliotekarstva	in informatike v svetu. Dvajset let po Koncepciji	Z Zr_1998_UJ 272

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  4.614 4.714 4.814 4.914 5.014 5.114 5.214 5.314 5.414 5.514 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani