digitalne (644)

uporabljajo nove tehnologije in	digitalne	informacijske vire, pri	DD 2007_VP 401
preferirajo tiskane, ne	digitalne,	informacijske vire.Družboslovj	DD 2007_VP 405
področje pa preferira	digitalne	informacijske vire in	DD 2007_VP 416
praktični vidiki. Vpliv	digitalne	tehnologije na nabavno	DD 2007_VP 2759
samopostrežne izposoje in	digitalne	knjižnice - je ves čas	D 2005_KM 20
besede, s katerimi opišejo	digitalne	vire (tekst, slike, video	D 2007_MT 136
California, 2005). 4.3.1.8	Digitalne	multimedijske vsebine	D 2007_MT 304
Listmania seznama, vodnika ali	digitalne	zbirke, napisati kritike	D 2007_MT 392
pismenosti, spletnega mesta in	digitalne	pismenosti.Na podlagi	D 2008_KT 38
prinaša mnoge definicije	digitalne	knjižnice, ki so odvisne	D 2008_KT 369
kaj vse je vpleteno v	digitalne	knjižnice in kakšni so	D 2008_KT 371
knjižnice. Nameni in cilji	digitalne	knjižnice so isti kot	D 2008_KT 376
najbolj znani primeri	digitalne	knjižnice knjižnični informacijski	D 2008_KT 377
Razvoj informacijske in	digitalne	pismenosti je pomembna	D 2008_KT 1121
različnih medijih. -	Digitalne	domoznanske zbirke z novimi	KN 2007_3_OOK 35
najpomembnejši element	digitalne	domoznanske zbirke so	KN 2007_3_OOK 36
uporablja obsežno ponudbo	digitalne	knjižnice.Pri javnih knjižnica	KN 2007_6_7_PM_IT 43
revij ter upravljanje	Digitalne	knjižnice Univerze v Ljubljani	KN 2007_6_7_PM_IT 64
zagotavljanje storitev	digitalne	knjižnice v spletnem okolju	KN 2007_6_7_PM_IT 70
natančnejše meritve uporabe	digitalne	knjižnice.Glede na usmeritev	KN 2007_6_7_PM_IT 73
na usmeritev v storitve	digitalne	knjižnice, organizacijo	KN 2007_6_7_PM_IT 74
našo usmeritev v storitve	digitalne	knjižnice. Primerjava	KN 2007_6_7_PM_IT 85
poudarek daje storitvam	digitalne	knjižnice, kjer nagrajuje	KN 2007_6_7_PM_IT 89
plačljivih revijah, v	digitalne	repozitorije (samoshranjevanje	KN 2009_11_KM 18
njihovih knjižnic gradi	digitalne	zbirke, pri čemer uporabljajo	KN 2009_6_7_KM 4
podatkov v prostodostopne	digitalne	repozitorije ali z objavljanjem	KN 2009_6_7_KM 8
objav v prostodostopne	digitalne	repozitorije (www.sherpa	KN 2009_6_7_KM 35
projekta DIZZIS (Razvoj	digitalne	zbirke znanstvenoraziskovalnih	KN 2009_6_7_KM 36
njihovih knjižnic gradi	digitalne	knjižnice s ponudbo digitalnih	KN 2009_6_7_KM 36
spletne servise, " lastne	digitalne	zbirke se gradijo z različno	KN 2009_6_7_KM 36
UL jih le nekaj gradi	digitalne	zbirke visokošolskih del	KN 2009_6_7_KM 37
več kot leto dni za vse	digitalne	objekte objavljene na	KN 2009_6_7_MT_KM 8
kombinacija mikrofilma in	digitalne	tehnologije.Ustvariti	KN 2010_3_ST 50
geslovnika za vključitev v	digitalne	zbirke mora upoštevati	KN 2010_4_PA 12
predmetno označevanje v okviru	digitalne	zbirke mora biti enotno	KN 2010_4_PA 14
številčnimi oznakami.	Digitalne	knjižnice s svojimi dokumenti	KN 2010_4_PA 23
Odpira se perspektiva	digitalne	knjižnice z dostopnostjo	K 1998_2_3_PF_ST 9
zagotovitev tehnološke podlage	digitalne	knjižnice lažji del posla	K 1998_2_3_PF_ST 12
družbenega okolja za delovanje	digitalne	knjižnice... Vedno aktualen	K 1998_2_3_PF_ST 17
založniških stroških itd.	Digitalne	verzije so danes večinoma	K 1998_4_ZM_FU 28
knjižnice, elektronske,	digitalne	ali virtualne knjižnice	K 1999_1_PZ 23
časa močno usmerjeni v	digitalne	vire. Posledica nekaterih	K 1999_2_3_ZM1 28
Evropi osredotočilina	digitalne	knjižnice in njihov vpliv	K 1999_4_KCA 6
razvoj virtualne oziroma	digitalne	knjižnice.Knjižnica postaja	K 1999_4_KCA 56
lahko postale v celoti	digitalne.	Misel sta argumentirala	K 2000_1_2_BM 110
niso vsebovali le tiska.	Digitalne	knjižnice pa vseeno razumeta	K 2000_1_2_BM 112
knjižničarjev v uvajanju	digitalne	tehnologije v šolske knjižnice	K 2000_1_2_BM 119
pomemben del uporabnikov	digitalne	knjižnice, pa veliko njihovih	K 2000_1_2_BM 122
otroške knjižnice postajajo	digitalne	in, v skladu s svojim	K 2000_1_2_BM 126
uspešnem obvladovanju	digitalne	tehnologije, ne glede	K 2000_1_2_BM 127
vprašanje, ali so otrokom	digitalne	knjižnice res v večjo	K 2000_1_2_BM 147
zavzema ravno za uvedbo	digitalne	tehnologije v šolske knjižnice	K 2000_1_2_BM 155
določenega vodnega tiska.	Digitalne	knjižnice, preko katerih	K 2000_1_2_MJ 10
ormacijami v digitalni obliki.	Digitalne	podatke je možno na različne	K 2000_1_2_MJ 30
enak način kot za splošne	digitalne	podatke.Digitalni podpis	K 2000_1_2_MJ 93
sodelovali pri gradnji	digitalne	knjižnice, ki študentom	K 2000_1_2_MJ 129
spreminjanja vsebin iz	digitalne	knjižnice.Komercialna	K 2000_1_2_MJ 130
knjižnico. Infrastruktura	digitalne	knjižnice mora nuditi	K 2000_1_2_MJ 138
elektronskih revij v svoje	digitalne	zbirke dokumentov v obdobju	K 2000_4_BR 122
elektronskih revij v svoje	digitalne	zbirke oz. digitalne knjižnice	K 2000_4_BR 164
svoje digitalne zbirke oz.	digitalne	knjižnice, vendar le večje	K 2000_4_BR 164
raziskavi so bile pregledane	digitalne	zbirke večine fakultet	K 2001_1_2_LB_etal 2
bibliotekarstva pojem	digitalne	knjižnice bližji in da	K 2001_1_2_LB_etal 5
pravilno opredelitev pojma	digitalne	knjižnice (digitalna knjižnica	K 2001_1_2_LB_etal 7
Sloveniji. Lažje dostopne so	digitalne	knjižnice visokošolskih	K 2001_1_2_LB_etal 11
študente. Te danes delujoče	digitalne	knjižnice fakultet delujejo	K 2001_1_2_LB_etal 12
navdušujejo te prednosti	digitalne	knjižnice, se moramo ob	K 2001_1_2_LB_etal 16
raziskovanja fenomena	digitalne	knjižnice, ki postaja	K 2001_1_2_LB_etal 17
2. 2 Teoretično ozadje	digitalne	knjižnice 2.1 Opredelitev	K 2001_1_2_LB_etal 17
definiranja koncepta	digitalne	knjižnice. Avtorji članka	K 2001_1_2_LB_etal 19
Različnemu pojmovanju	digitalne	knjižnice botruje tudi	K 2001_1_2_LB_etal 21
posploševati in razumeti	digitalne	knjižnice enostavno kot	K 2001_1_2_LB_etal 24
kot svetovno knjižnico	digitalne	dobe.Vendar ta opis ne	K 2001_1_2_LB_etal 28
Zavedati se je treba, da so	digitalne	knjižnice knjižnice, za	K 2001_1_2_LB_etal 33
izposoja. V prvi vrsti so	digitalne	knjižnice še vedno knjižnice	K 2001_1_2_LB_etal 34
nekatere skupne značilnosti.	Digitalne	knjižnice so lahko samostojne	K 2001_1_2_LB_etal 35
Organizacijski vidiki	digitalne	knjižnice Digitalna knjižnica	K 2001_1_2_LB_etal 39
boljše razumevanje razvoja	digitalne	knjižnice.Pri tem se opiramo	K 2001_1_2_LB_etal 41
postanejo posredovalci	digitalne	knjižnice. Podsistemski	K 2001_1_2_LB_etal 57
predlaga sistemski model. 3	Digitalne	zbirke fakultet Univerze	K 2001_1_2_LB_etal 63
fakultet Univerze v Ljubljani	Digitalne	zbirke ljubljanskih fakultet	K 2001_1_2_LB_etal 63
vprašanj, ki se nanašajo na	digitalne	knjižnice, oz. njihovi	K 2001_1_2_LB_etal 63
značilnosti visokošolske	digitalne	knjižnice. 1.Ali zbirka	K 2001_1_2_LB_etal 63
seveda zanimale predvsem	digitalne	knjižnice.V splošnem prevladuj	K 2001_1_2_LB_etal 70
knjižnico na lastno pobudo.	Digitalne	zbirke pa se tako po vsebinski	K 2001_1_2_LB_etal 76
je bil vpogled v prave	digitalne	zbirke oz. knjižnice fakultet	K 2001_1_2_LB_etal 79
približale pojmovanju	digitalne	knjižnice, velja omeniti	K 2001_1_2_LB_etal 80
sta po našem pojmovanju	digitalne	knjižnice zavajajoči.	K 2001_1_2_LB_etal 127
kratko težko zajeti bistvo	digitalne	knjižnice, saj se le-to	K 2001_1_2_LB_etal 129
pogledov in definicij pojma	digitalne	knjižnice pravzaprav še	K 2001_1_2_LB_etal 129
pojmovanje interneta kot	digitalne	knjižnice se je odločilo	K 2001_1_2_LB_etal 135
tem trem opredelitvam	digitalne	knjižnice, napisali so	K 2001_1_2_LB_etal 137
5 Projekt vzpostavitve	digitalne	knjižnice na Oddelku za	K 2001_1_2_LB_etal 139
naši študenti poznajo	digitalne	knjižnice, predvsem pa	K 2001_1_2_LB_etal 140
izpeljati projekt vzpostavitve	Digitalne	knjižnice na Oddelku za	K 2001_1_2_LB_etal 142
prakso. Vsebinska zasnova	digitalne	knjižnice je vzpostaviti	K 2001_1_2_LB_etal 146
6 Zaključek Paradigma	digitalne	knjižnice, o kateri govorimo	K 2001_1_2_LB_etal 149
možnosti, ki jih nudijo	digitalne	knjižnice s strani študentov	K 2001_1_2_LB_etal 152

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani