knjižnica (6.802-6.901)

članov, na primer Janeza Jakoba Schillinga 2.	Knjižnica	operozov je bila leta 1704 shranjena v hiši škofijskega	M K_2009_5_SK 39
knjižnico", v skladu z njenim namenom - biti "javna	knjižnica"	, združili s kasneje ustanovljeno licejsko knjižnico	M K_2009_5_SK 40
čemer so mu obljubili vso podporo. 3 Auersperška	knjižnica	je bila shranjena v "knežjem dvorcu", po njegovem	M K_2009_5_SK 47
Losensteinleiten v Gornji Avstriji, kjer se nahaja še danes (	knjižnica	je bila kasneje razprodana - op. ur.). Njegovo	M K_2009_5_SK 47
namenimo javni uporabi oziroma se tod postavi javna	knjižnica.	V ta namen se prosi za del praznega prostora odpravlje	M K_2009_5_SK 48
predstavljali: 1. Licejska oziroma nekdanja jezuitska	knjižnica;	namenjena je bila javnosti, vendar ni odprta	M K_2009_5_SK 58
se z njo ukvarjal. 2. Tako imenovana "javna"	knjižnica,	ki se nahaja v semenišču; le-ta naj bi bila preveč	M K_2009_5_SK 59
Auerspergov si želi tudi omenjena družba sama. 5.	Knjižnica	pravkar razpuščenih ljubljanskih avguštincev	M K_2009_5_SK 61
semeniško knjižnico; slednje škof ni izročil. 6.	Knjižnica	diskalceatov v Ljubljani, ki bodo ne glede na	M K_2009_5_SK 63
dejansko tudi obstajale oziroma jih je licejska	knjižnica	prevzela.V "Seznamu",6 ki ga je napisal Wilde	M K_2009_5_SK 89
izdajah; 2) pri juridični stroki se tukajšnja	knjižnica	lahko pohvali, da razpolaga s popolno zbirko	M K_2009_5_SK 127
obstaja kakšna, javnosti tako koristna ustanova (	knjižnica)	; tudi vojvodina Kranjska pričakuje od milosti	M K_2009_5_SK 130
frančiškanski samostan prestavi tudi licejska	knjižnica,	je potrebno, da se vsakokratnemu bibliotekarju	M K_2009_5_SK 134
odločilo, da se pri liceju v Ljubljani uredi javna	knjižnica.	V ta namen sta že na razpolago zgradba in znatna	M K_2009_5_SK 142
sredstva pa je bilo mogoče porabljati le postopoma.	Knjižnica	v času Wildeja, francoske okupacije in Kalistra	M K_2009_5_SK 149
bile takrat nameščene gimnazija, licej, licejska	knjižnica,	normalka, glavna straža s skladiščem uniform	M K_2009_5_SK 150
gimnazijo preselili v novogradnjo, je licejska	knjižnica	ostala v poslopju sama, dokler se tudi ona v	M K_2009_5_SK 151
bibliografskega seznama slovstvenih del, ki jih bo	knjižnica	obdržala; 2) za oblikovanje kataloga dovoljenih	M K_2009_5_SK 191
Beročemu občinstvu! Ker je tukajšnja c. kr.	knjižnica	oskrbljena z veliko zalogo knjig iz vseh strok	M K_2009_5_SK 223
željnemu občinstvu, da bo s 15. v tekočem mesecu	knjižnica	odprta za javno uporabo pod nadzorom študijskega	M K_2009_5_SK 223
Ljubljana, 1. februarja 1794." Ljubljanska licejska	knjižnica	torej ni bila ustanovljena samo za študijske	M K_2009_5_SK 226
namene ljubljanskih šol, ampak je bila kot "javna	knjižnica"	namenjena izobražencem nasploh in je bila v tem	M K_2009_5_SK 226
katere bi se dalo razbrati, da se v zgradbi nahaja	knjižnica.	3. februarja 1794 je dr. med. Jakob Pfandl knjižnici	M K_2009_5_SK 227
plača skriptorja) iz študijskega fonda in da bo	knjižnica	z začetkom prihodnjega študijskega leta odprta	M K_2009_5_SK 237
sicer v glavnem z namenom, da bi lahko bila ta	knjižnica	v korist študirajoče mladine odprta tudi popoldne	M K_2009_5_SK 248
obdržal delo skriptorja še do 10. marca 1797, da je	knjižnica	lahko ostala odprta tudi popoldne. Od Hladnika	M K_2009_5_SK 252
ostala odprta tudi popoldne. Od Hladnika je	knjižnica	večkrat prejela knjižne darove, nazadnje v letu	M K_2009_5_SK 253
poslansko zastopstvo navedlo v zahtevi, da je "javna	knjižnica"	last vseh, se namreč ni dalo zagovarjati, kajti	M K_2009_5_SK 260
105 del v 154 zvezkih. Kmalu zatem je licejska	knjižnica	doživela večji, izredno dragocen prirast. Leta	M K_2009_5_SK 262
licejski knjižnici, jo tja tudi poslal in tako je	knjižnica	prejela dragoceno knjižno zalogo, skoraj same	M K_2009_5_SK 265
mogoče vzeti nazaj, saj bi se s tem licejska	knjižnica	spustila na nivo depozitnega urada.Za predstojništvo	M K_2009_5_SK 297
trojnih vrstah. Če naj bi se semeniška in Barbova	knjižnica	s svojimi 7000 do 8000 zvezki združili z licejsko	M K_2009_5_SK 303
to knjižnico pod imenom "Barbova fidejkomisna	knjižnica"	hraniti posebej, kataloge zanjo pa voditi ločeno	M K_2009_5_SK 306
licejski knjižnici v Ljubljani." S tem je licejska	knjižnica	razen možnosti, da brezplačno dopolnjuje svoj	M K_2009_5_SK 325
Wilde predlagal: "Glede na to, da se je licejska	knjižnica	s svojimi prvimi ustanovitelji, generalnim vikarjem	M K_2009_5_SK 332
Toda - politični dogodki so povzročili, da se je	knjižnica	povečane dotacije lahko veselila šele čez nekaj	M K_2009_5_SK 338
seznanjeni z novimi predpisi, po katerih naj bi se	knjižnica	uredila, posamezniki niso imeli dovolj časa,	M K_2009_5_SK 341
poslali javni knjižnici v Ljubljani. 21 Študijska	knjižnica	hrani seznam knjig iz Wildejeve zapuščine, ki	M K_2009_5_SK 349
Agapito je v poročilu 9. januarja 1811 zapisal: "	Knjižnica	trpi pomanjkanje najnujnejših pisarniških potrebščin	M K_2009_5_SK 351
novembra 1811 je Agapito v poročilu zapisal: "	Knjižnica	ima približno 13.000 do 14.000 zvezkov, vendar	M K_2009_5_SK 353
tablo z obvestilom, da se v zgradbi nahaja javna	knjižnica,	vendar zaman.Po njegovi oceni se je v knjižnici	M K_2009_5_SK 358
oceniti, pripraviti poročilo o knjigah, ki jih	knjižnica	že ima in predlog, kako bi bodoče dvojnice lahko	M K_2009_5_SK 384
ocenjeno na 7263 goldinarjev in 29 kron. Licejska	knjižnica	je s tega seznama že imela 71 del v 224 zvezkih	M K_2009_5_SK 386
ostala v prostorih knjižnice do leta 1831. Zoisova	knjižnica	je naravoslovne stroke licejske knjižnice pomembno	M K_2009_5_SK 390
odpravi prostorske stiske, deloma pa zato, da bi	knjižnica	ob pričakovanem obisku cesarja pri njegovi vrnitvi	M K_2009_5_SK 414
1821 in se glasi: "Bolj zanimiva je bila za nas	knjižnica,	ki je zaupana dobrodušnemu Matiji Kalistru, ki	M K_2009_5_SK 432
prijaznostjo. Vsako dopoldne in popoldne odprta	knjižnica	sestoji iz 14.000 zvezkov.V čitalnici so bile	M K_2009_5_SK 433
pa vrnili dedičem. Kalistru ob nastopu službe	knjižnica	prav tako ni bila predana v likvidnem stanju	M K_2009_5_SK 454
iz dotacije, saj je bilo pričakovati, da si bo	knjižnica	ta izdatek povrnila s prodajo dvojnic.Toda -	M K_2009_5_SK 491
posvetil slovanskim spisom, do katerih je bila	knjižnica	do takrat precej mačehovska.Njegovo zasebno knjižnico	M K_2009_5_SK 518
je kupil Kastelic. Od te celote je študijska	knjižnica	postopoma pridobila 1291 del, večina ostalega	M K_2009_5_SK 520
bo te knjige mogoče urediti šele potem, ko bo	knjižnica	razpolagala s prostorom, ki naj bi ga pridobili	M K_2009_5_SK 556
majhnimi izdatki uvedla dunajska univerzitetna	knjižnica	in da se je ta ukrep izkazal kot zelo smotrn	M K_2009_5_SK 583
Po poročilu Likawetza 14. septembra 1848 je	knjižnica	razpolagala s tremi dobro urejenimi čitalnicami	M K_2009_5_SK 598
ki jo je sestavljalo več kot 30.000 zvezkov;	knjižnica	se mu lahko zahvali za kataloge, ki jih je večinoma	M K_2009_5_SK 611
Kastelic. Ko je bil licej leta 1850 ukinjen, se je	knjižnica	ločila od na novo organizirane gimnazije, ki	M K_2009_5_SK 617
prejela še danes veljavni naziv "C. kr. Študijska	knjižnica"	(K. k. Studienbibliothek)33 , stari knjižnični	M K_2009_5_SK 618
po njihovem sklepu tudi ljubljanska študijska	knjižnica	deležna njihovih tiskov. Po navedbah glavnega	M K_2009_5_SK 626
obsegu 66 del v 85 zvezkih, v letu 1861 pa je	knjižnica	iz zapuščine gimnazijskega učitelja Franca Metelka	M K_2009_5_SK 662
vlade 3. septembra 1862, št. 11.829, je študijska	knjižnica	dobila tudi nalogo, da ponudi strokovne priročnike	M K_2009_5_SK 682
Zaradi različnih odločb državnega ministrstva je	knjižnica	za obdobje od leta 1861 do 1864 kot povračilo	M K_2009_5_SK 689
knjižnične zaloge ter akcesijski zapisnik.	Knjižnica	v času Muysa (1865-1897) Z odlokom državnega	M K_2009_5_SK 692
goldinarjev letne plače. V letih 1866 in 1868 je	knjižnica	prejela 93 goldinarjev kot skupno povračilo za	M K_2009_5_SK 701
opravljanje raznovrstnih internih knjižničnih opravil.	Knjižnica	je ostala odprta pet dni v tednu, od 10. do 12	M K_2009_5_SK 757
imenovan pisec pričujočega dela. V letu 1888 je	knjižnica	v drugem nadstropju dobila dve novi sobi za knjige	M K_2009_5_SK 760
knjižnični sobi (7 in 8) v drugem nadstropju, ki ju je	knjižnica	dobila šele leta 1888, znova odstopiti gimnaziji	M K_2009_5_SK 764
knjižnici odobrili enake ugodnosti, je odslej	knjižnica	skoraj vse potrebno naročala z njihovim posredovanjem	M K_2009_5_SK 770
režijskih stroškov gimnazije, kasneje pa je študijska	knjižnica	plačevala lasten pavšal v višini 60 goldinarjev	M K_2009_5_SK 772
Stroški selitve so znašali 707 kron. Študijska	knjižnica	v zasebni hiši (v času poročanja) razpolaga s	M K_2009_5_SK 791
zvezki kupljenih kontinuand in majhna priročna	knjižnica.	V kleti te zasebne hiše, ki je prej služila kot	M K_2009_5_SK 792
dvojnice. Poleg teh prostorov ima študijska	knjižnica	v približno 400 korakov oddaljenem deželnem muzeju	M K_2009_5_SK 794
17.083 zvezkih, 3465 snopičih in 797 listih.	Knjižnica	se mu lahko zahvali, da je z nepogrešljivimi	M K_2009_5_SK 804
ugotovljen šele z inventarnim katalogom leta 1853.	Knjižnica	je imela 21.200 del v 29.979 zvezkih (pod pojmom	M K_2009_5_SK 832
dolžnostnimi primerki. Pomembnejših darov zasebnikov	knjižnica	doslej ni prejela.Nekateri zasebniki so knjižnici	M K_2009_5_SK 836
objavah svojih spisov spomnili, da jim je študijska	knjižnica	posredovala manjši ali večji del gradiva za njihovo	M K_2009_5_SK 839
centralni komisiji 22. junija 1871; takrat je bila	knjižnica	odprta 6 dni v tednu po 6 ur dnevno. Pisec je	M K_2009_5_SK 847
od 13. do 15. ure. Že od leta 1897 naprej je	knjižnica	beročemu občinstvu na razpolago tudi ob ponedeljkih	M K_2009_5_SK 849
selitve so bile končane šele leta 1908, ko je bila	knjižnica	v celoti nameščena v nove prostore v današnji	M K_2009_5_SK 882
okviru formatov. Tak sistem skladiščenja je	knjižnica	ohranila tudi v Plečnikovi palači na Turjaški	M K_2009_5_SK 885
NAMEN IN NALOGE SPECIALNE KNJIŽNICE 1.1 Specialna	knjižnica	je organizacija ali del organizacije, ki opravlja	M MSSK_2000 17
specializirani informacijski center ipd. 1.2 Specialna	knjižnica	je organizacijska enota v okviru kulturnih, izobraževalnih	M MSSK_2000 17
določeno v ustanovitvenem aktu. 1.3 Specialna	knjižnica	podpira delovni in raziskovalni proces organizacije	M MSSK_2000 17
lahko pa tudi drugih uporabnikov. Specialna	knjižnica,	ki je samostojna pravna oseba, je namenjena predvsem	M MSSK_2000 18
informacijskih virov, ki jih ne hrani specialna	knjižnica	sama, - oblikovanje in posredovanje podatkovnih	M MSSK_2000 18
dokumentacijsko in informacijsko dejavnostjo specialna	knjižnica	neposredno prispeva k uresničevanju ciljev in	M MSSK_2000 19
informacijske tehnologije in trga informacij se specialna	knjižnica	razvija v informacijski center, ki se v prvi	M MSSK_2000 21
dokumentacijske in informacijske dejavnosti. 1.9 Specialna	knjižnica	je glavna opora procesa prenosa znanja v organizaciji	M MSSK_2000 21
organizacije oziroma knjižnice. Če specialna	knjižnica	interno zaračunava storitve tudi uporabnikom	M MSSK_2000 24
je lahko pravna ali fizična oseba. Specialna	knjižnica	lahko opravlja knjižnično, dokumentacijsko in	M MSSK_2000 28
dejavnost tudi kot javno službo. 2.2 Če specialna	knjižnica	opravlja knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 28
vzajemni bibliografski sistem. 2.3 Specialna	knjižnica,	ki opravlja knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 29
jih opravlja v okviru javne službe specialna	knjižnica	za uporabnike izven matične organizacije brezplačno	M MSSK_2000 30
ostalimi oddelki v okviru organizacije, če	knjižnica	ni samostojna pravna oseba, - naloge specialne	M MSSK_2000 31
knjižnice. Pri svojem delovanju izpolnjuje specialna	knjižnica	vse zakonsko določene obveznosti s področja knjižnične	M MSSK_2000 32
naročilo. Hranjenje in varovanje gradiva izvaja	knjižnica	z ustreznimi strokovnimi postopki, ki jih priporočajo	M MSSK_2000 35
razvojno in raziskovalno dejavnostjo sledi specialna	knjižnica	razvojnim trendom svoje osnovne stroke, knjižničarstva	M MSSK_2000 37
računalništva in komunikacij. 2.6 Specialna	knjižnica	zagotavlja, da so v slovenski nacionalni bibliografiji	M MSSK_2000 37
zaposleni v matični organizaciji. 2.7 Specialna	knjižnica	naj redno ugotavlja uspešnost svojega delovanja	M MSSK_2000 37
FINANCIRANJE SPECIALNE KNJIŽNICE 3.1 Specialna	knjižnica	predstavlja eno od pomembnih investicij vsake	M MSSK_2000 38
informacijskih virov, ki jih zagotavlja specialna	knjižnica,	- obsega in vrste storitev specialne knjižnice	M MSSK_2000 40

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  6.302 6.402 6.502 6.602 6.702 6.802 6.902 7.002 7.102 7.202 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani