knjižnica (7.602-7.701)

) Leta 1918, še pred razpadom monarhije, je	knjižnica	štela 2026 del v 3535 zvezkih.4 Knjižnica Zgodovinskega	Z Zr_1998_HB 57
je knjižnica štela 2026 del v 3535 zvezkih.4	Knjižnica	Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko	Z Zr_1998_HB 57
za Slovensko Štajersko je bila torej specialna	knjižnica	predvsem zgodovinskih ved.Njena ideja je bila	Z Zr_1998_HB 57
javno splošno znanstveno knjižnico. Društvena	knjižnica	je bila strokovno preozka, kakšnih drugih večjih	Z Zr_1998_HB 61
Beogradu in vseučiliške v Zagrebu dobivala tudi	knjižnica	Zgodovinskega društva v Mariboru.5 Za to naredbo	Z Zr_1998_HB 63
tudi v Mariboru treba gledati, da se ustanovi	knjižnica	vsaj za največje potrebe...", ker je "za vsako	Z Zr_1998_HB 64
potrebe...", ker je "za vsako znanstveno delo	knjižnica	prvi predpogoj".6 Konec leta je mariborska	Z Zr_1998_HB 64
študijske knjižnice. Mesto je želelo, da se "	knjižnica	čimprej zapolni, da bo odgovarjala potrebam našega	Z Zr_1998_HB 65
društvo v Mariboru in predlagal, naj bo njegova	knjižnica	osnova te nove knjižnice.7 Ob tem velja opozoriti	Z Zr_1998_HB 66
je bila dotlej v Sloveniji samo ena študijska	knjižnica	in to v Ljubljani, ki so zanjo iz navade še zmeraj	Z Zr_1998_HB 66
naj bi njihova postala državna javna študijska	knjižnica,	kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska	Z Zr_1998_HB 69
kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska	knjižnica	v Ljubljani.Za edinega od Župančičevih štirih	Z Zr_1998_HB 69
je javna in da posluje pod imenom 'Studijska	knjižnica	v Mariboru' ter služi znanstvenim in občeprosvetnim	Z Zr_1998_HB 76
mariborska občina. Obveznih izvodov Studijska	knjižnica	v Mariboru, zlasti po zakonu, ki ga je o njih	Z Zr_1998_HB 78
slovenstvo v takrat drugem mestu na Slovenskem.	Knjižnica	si je pod vodstvom prof. Janka Glazerja zelo	Z Zr_1998_HB 82
izvode s Kranjskega do 1918 zbirala samo Študijska	knjižnica	v Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna	Z Zr_1998_HB 83
Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna	knjižnica	(kajpada poleg dvorne na Dunaju).Njuna skrb je	Z Zr_1998_HB 83
periodičnih publikacij. Mariborska Študijska	knjižnica	je še nadaljevala z dopolnjevanjem literature	Z Zr_1998_HB 85
zgodovinopisne in narodopisne strokovnosti se je	knjižnica	začela vse bolj odpirati drugim znanstvenim področjem	Z Zr_1998_HB 87
septembra 1945. 'Po njej je imela Studijska	knjižnica	v Mariboru: 1. nuditi oblastvom in ustanovam	Z Zr_1998_HB 93
gradivo s svojega delovnega območja. Studijska	knjižnica	v Mariboru je zato še poglabljala tisti del svojega	Z Zr_1998_HB 96
še danes. Poleg obveznih izvodov je začela	knjižnica	prejemati po zakonu iz 1971. leta" še en obvezen	Z Zr_1998_HB 101
knjižnice v Ljubljani druga slovenska arhivska	knjižnica.	Njena odgovornost za varovanje slovenske tiskovne	Z Zr_1998_HB 102
šolstvo, je bilo logično, da je postala Študijska	knjižnica	v mestu njegova osrednja knjižnica, saj je imela	Z Zr_1998_HB 106
Študijska knjižnica v mestu njegova osrednja	knjižnica,	saj je imela za takšno funkcijo najprimernejše	Z Zr_1998_HB 106
Maribor, ji je v statutu določil, da "je osrednja	knjižnica	višjih in visokih šol v Mariboru".12 Leta 1965	Z Zr_1998_HB 107
Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru.	Knjižnica	je bila samostojen zavod, v njenih pravnih aktih	Z Zr_1998_HB 109
njena prva naloga, da je takrat postala osrednja	knjižnica	mariborskih visokošolskih zavodov.Uresničevanje	Z Zr_1998_HB 109
informacijskem sistemu, ki ga je vodila Študijska	knjižnica.	Ko je bila 1975. leta ustanovljena Univerza v	Z Zr_1998_HB 113
leta ustanovljena Univerza v Mariboru, je bila	knjižnica	njena soustanoviteljica in članica.Takrat se	Z Zr_1998_HB 114
1971, je skupščina SR Slovenije ugotovila, da	knjižnica	ne more biti članica univerze, marveč samo ustanova	Z Zr_1998_HB 116
vse pravice in obveznosti.13 S tem odlokom je	knjižnica	postala članica univerze, kar je eden od pogojev	Z Zr_1998_HB 117
pogojev za integrirano univerzo. Univerzitetna	knjižnica	Maribor je v dobrih tridesetih letih razvijala	Z Zr_1998_HB 118
Takšno analizo smo opravili npr. za revijo	Knjižnica	že pred leti (Popovič M., Ambrožič M., JužničP	Z Zr_1998_JP 121
Njegov osnovni ugovor je v tem, da ima vsaka	knjižnica	svoje uporabnike in da so infomacijske potrebe	Z Zr_1998_JP 165
ki smo ga tudi omenili, citiranje tistega, kar	knjižnica	hrani oz. bi morali hraniti, v objavljenih delih	Z Zr_1998_JP 179
instituciji, ki jo pokriva določena specializirana	knjižnica,	citirajo praviloma samo dela iz temeljnih revij	Z Zr_1998_JP 184
serijske literature, naj bi pomenilo, da naj tudi	knjižnica	prilagodi svojo nabavo temu.To ne velja samo	Z Zr_1998_JP 188
1 UVOD Narodna in univerzitetna	knjižnica	(NUK) je leta 1988 začela uporabljati COBISS	Z Zr_1998_MZu 9
Računalniški katalog za vse gradivo Če želi	knjižnica	avtomatizirati svoje funkcije, predvsem izposojo	Z Zr_1998_MZu 21
pomembnih lastnosti računalniških katalogov.	Knjižnica	ima vedno na voljo varnostne kopije in kadar	Z Zr_1998_MZu 30
opredeljeni; 2. cilji; opisane so, 3. naloge, ki jih bo	knjižnica	opravljala, nato pa 4. pogoji, s katerimi bo	Z Zr_1998_NS 14
skupnost naj se nadaljuje v prostorih knjižnice,	knjižnica	pa naj bo »dnevna soba lokalne skupnosti za vsakogar	Z Zr_1998_NS 20
Prav tako je dobro zapisati, na kateri ravni bo	knjižnica	opravljala svoje dejavnosti, npr. na osnovni	Z Zr_1998_NS 39
posamezna enota oz. izposojevališče (osrednja	knjižnica,	krajevna knjižnica) ali v širšem dogovorjenem	Z Zr_1998_NS 40
izposojevališče (osrednja knjižnica, krajevna	knjižnica)	ali v širšem dogovorjenem območju (npr. obdelavo	Z Zr_1998_NS 40
usmeritve mora biti tudi jasno razvidno, komu	knjižnica	namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka knjižnica	Z Zr_1998_NS 41
knjižnica namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka	knjižnica	načrtovati prostor za vse svoje (tudi potencialne	Z Zr_1998_NS 42
v primeru samostojne stavbe), komu in čemu je	knjižnica	namenjena in koga prav posebno nagovarja.V primeru	Z Zr_1998_NS 55
posvetovanje na temo gradnje in opreme knjižnic (	Knjižnica)	, v veliki meri pa tudi Republiška matična služba	Z Zr_1998_NS 59
vrsti nalog (ožje, širše). Splošnoizobraževalna	knjižnica	je demokratični informacijski, referenčni in	Z Zr_1998_NS 89
in bo statična elektrika veselo prasketala.	Knjižnica	naj začne načrtovati notranjo opremo vsaj eno	Z Zr_1998_NS 126
lokacije in možnost vračanja tudi v času, ko je	knjižnica	zaprta. - Listanje po novih knjigah (knjižničnem	Z Zr_1998_NS 131
nemške knjižnice, ki so ga imenovale tridelna	knjižnica	(Harms, str. 168).V tem primeru je klasični postavitv	Z Zr_1998_NS 150
avdio kaset, CD, tekoče periodike, s katerim	knjižnica	želi vzbuditi zanimanje bralcev in njihovo željo	Z Zr_1998_NS 152
je gradivo dostopno. Preostale terminale pa	knjižnica	namesti tudi v oddelkih in' posameznih zbirkah	Z Zr_1998_NS 159
oddelkih in' posameznih zbirkah, kjer pa bo morala	knjižnica	nuditi tudi dostop do drugih elektronskih informacij	Z Zr_1998_NS 159
potreboval bo tudi asistenco knjižničarja, ali pa bo	knjižnica	na nekaj računalniških mestih v ločenem oddelku	Z Zr_1998_NS 160
vseh drugih dokumentov, na osnovi katerih je	knjižnica	nastala.Še ena ovira za sodelovanje pri tem vrednoten	Z Zr_1998_NS 174
dobre izkušnje, ne bodo vplivali na to, da vsaka	knjižnica	zase ne bi ostala še naprej unikum.Na koncu pa	Z Zr_1998_NS 177
knjižnici. Z iskanjem v AIK ugotovimo: 1. ali ima	knjižnica	določeno publikacijo, ki jo označuje avtor ali	Z Zr_1998_PM 12
2. katere publikacije določenega avtorja ima	knjižnica;	3. katere izdaje, prevode, priredbe določenega	Z Zr_1998_PM 12
izdaje, prevode, priredbe določenega dela ima	knjižnica.	1.3 Kataložni vpis AIK je sestavljen iz	Z Zr_1998_PM 12
in cerkvene knjižnice podržavljene. Kraljevska	knjižnica	v Parizu je spremenila svoje ime v Nacionalno	Z Zr_1998_PM 35
Catalogue ofPrinted Books in the British Museum)	Knjižnica	Britanskega muzeja iz Londona je izdala leta	Z Zr_1998_PM 43
oblikovati svoje pravilnike za katalogizacijo:	Knjižnica	Smithsonian Institution v VVashingtonu 1852,	Z Zr_1998_PM 50
Librarv v Oxfordu 1882, državna in univerzitetna	knjižnica	v VVroclavu 1886, Columbia College Librarv in	Z Zr_1998_PM 50
1886, Columbia College Librarv in univerzitetna	knjižnica	v Kielu 1888, javna in univerzitetna knjižnica	Z Zr_1998_PM 50
knjižnica v Kielu 1888, javna in univerzitetna	knjižnica	v Pragi 1897, dvorna knjižnica na Dunaju 1901	Z Zr_1998_PM 50
univerzitetna knjižnica v Pragi 1897, dvorna	knjižnica	na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna knjižnica	Z Zr_1998_PM 50
knjižnica na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna	knjižnica	v Munchnu 1911, Univerzitetna knjižnica v Baslu	Z Zr_1998_PM 50
državna knjižnica v Munchnu 1911, Univerzitetna	knjižnica	v Baslu 1914, Vatikanska knjižnica 1930, itd	Z Zr_1998_PM 50
Univerzitetna knjižnica v Baslu 1914, Vatikanska	knjižnica	1930, itd. 2.3 Jewettov pravilnik Charles	Z Zr_1998_PM 50
avtorja, naslov ali temo; 2. katalog popisuje, kaj	knjižnica	ima od določenega avtorja, na določeno temo ali	Z Zr_1998_PM 73
manjkajočo vrzel za bibliografski opis je Kongresna	knjižnica	v VVashingtonu še istega leta pripravila: "Rules	Z Zr_1998_PM 98
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, kijih hrani	knjižnica,	razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod	Z Zr_1998_RB 2
skupin, ponekod z dodano literaturo in opombami.	Knjižnica	je sestavni del Narodnega muzeja v Ljubljani	Z Zr_1998_RB 3
tretja najstarejša delujoča javna znanstvena	knjižnica	v Sloveniji in še vedno med najpomembnejšimi	Z Zr_1998_RB 5
poleg tiste, ki jo hrani Narodna in univerzitetna	knjižnica,	druga največja zbirka slovenskega tiska do leta	Z Zr_1998_RB 9
19. stoletja in mnoge periodične publikacije.	Knjižnica	ima ok. 150.000 zvezkov, med njimi redkosti,	Z Zr_1998_RB 11
redkosti, ki jih nima nobena druga slovenska	knjižnica.	Hrani tudi več pomembnih rokopisov (F. Prešerna	Z Zr_1998_RB 11
jbogatejšimi zbirkami te vrste v Sloveniji. Letno ima	knjižnica	okoli 3000 obiskovalcev in izposodi ok. 30.000	Z Zr_1998_RB 18
pomen podrobneje obravnava delo: Branko Reisp,	Knjižnica	Narodnega muzeja v Ljubljani (Kulturni in naravni	Z Zr_1998_RB 22
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, ki jih hrani	knjižnica,	razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod	Z Zr_1998_RB 24
zanje ni več potrebe, zato prenehajo izhajati.	Knjižnica	hrani tudi nekatere izdaje deželnega prava sosednje	Z Zr_1998_RB 73
ki ga je pridobila Narodna in univerzitetna	knjižnica	v Ljubljani. [ . . . ]. Znana sta primerka v	Z Zr_1998_RB 115
besedo za obe izdaji je napisal Branko Reisp.	Knjižnica	Narodnega muzeja v Ljubljani hrani poleg Metropolitanske	Z Zr_1998_RB 122
postal bibliotekar Licejske knjižnice v Ljubljani.	Knjižnica	do njegovega prihoda že nekaj let ni dobivala	Z Zr_1998_UJ 36
knjižničnega gradiva. Spričo težav, ki jih je imela	knjižnica	s pridobivanjem obveznih izvodov, je izdelal	Z Zr_1998_UJ 51
njegovim ravnateljevanjem je osrednja slovenska	knjižnica	dobila leta 1941 novo lastno poslopje. Težišče	Z Zr_1998_UJ 75
da bi knjižnico sistematično uredil in da bi	knjižnica	kot lokalna ustanova zbirala vso literaturo,	Z Zr_1998_UJ 99
obravnavala to ozemlje ter da bi kot študijska	knjižnica	služila znanstvenim in občeprosvetnim svrham	Z Zr_1998_UJ 99
znanstvenim in občeprosvetnim svrham." Študijska	knjižnica	je v prvi vrsti služila mariborskim dijakom.	Z Zr_1998_UJ 100
služila mariborskim dijakom. Kot nekaka centralna	knjižnica	je nadomeščala oziroma dopolnjevala dijaške knjižnice	Z Zr_1998_UJ 101
in leksikalnih del za vsa področja znanosti.	Knjižnica	je tako mogla takoj prevzeti vlogo osrednje knjižnice	Z Zr_1998_UJ 109
domoznanske dokumentacije. Današnja Univerzitetna	knjižnica	v Mariboru je v obdobju, ko je on delal v njej	Z Zr_1998_UJ 179
dogr.ajena v času njegovega ravnateljevanja.	Knjižnica	je postala ugledna in enakopravna članica Univerze	Z Zr_1998_UJ 195
Dolarju in Brunu Hartmanu se je Univerzitetna	knjižnica	v Mariboru v dobrih šestdesetih letih razvila	Z Zr_1998_UJ 198
bibliobus. Bil je pobudnik za izdajanje revije	Knjižnica	ter zelo aktiven član Društva bibliotekarjev	Z Zr_1998_UJ 202
avstrijskem cesarstvu je bila gotovo dunajska Dvorna	knjižnica.	Delovna mesta v bibliotekah so zasedali že uveljavljen	Z Zr_1998_UJ 279

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  6.702 6.802 6.902 7.002 7.102 7.202 7.302 7.402 7.502 7.602

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani