knjižnica (6.902-7.001)

virov se povečajo tudi v primeru, da specialna	knjižnica	v skladu z razvojnim programom matične organizacije	M MSSK_2000 42
znanstveno oziroma strokovno področje. 3.4 Specialna	knjižnica	pridobiva sredstva iz: - sredstev matične organizacije	M MSSK_2000 42
rezultatih dela oziroma o svoji uspešnosti specialna	knjižnica	redno poroča financerju oziroma financerjem dejavnosti	M MSSK_2000 44
oziroma financerjem dejavnosti. 3.7 Specialna	knjižnica	zbira v skladu z veljavnimi standardi in priporočili	M MSSK_2000 44
zahtevnosti programa, ki ga zagotavlja specialna	knjižnica,	- velikosti zbirke knjižničnega gradiva ter drugih	M MSSK_2000 51
informacijskih virov, do katerih zagotavlja specialna	knjižnica	dostop svojim uporabnikom ter od vrste in obsega	M MSSK_2000 51
števila prostorov, ki jih uporablja specialna	knjižnica	pri izvajanju svoje dejavnosti, - tehnološke	M MSSK_2000 51
opremljenosti knjižnice, - časa, ko je specialna	knjižnica	na voljo uporabnikom, - števila in strukture	M MSSK_2000 51
tridimenzionalno in drugo gradivo. Specialna	knjižnica	naj zagotavlja dostop tudi do drugih informacijskih	M MSSK_2000 61
do drugih informacijskih virov. 6.3 Specialna	knjižnica	naj ažurno pridobiva knjižnično gradivo iz različnih	M MSSK_2000 61
informacijskih virov. 6.4 Če deluje specialna	knjižnica	znotraj matične organizacije, sestavljene iz	M MSSK_2000 62
organizacije, sestavljene iz več enot, naj bo	knjižnica	osrednje mesto za nabavo, strokovno obdelavo	M MSSK_2000 62
svetovnje. 6.5 Knjižnično gradivo naj specialna	knjižnica	organizira na osnovi upoštevanja nacionalno veljavnih	M MSSK_2000 62
učinkovito iskanje oziroma dostopnost. 6.6 Specialna	knjižnica	naj v skladu z nacionalnimi oziroma mednarodnimi	M MSSK_2000 62
knjižničnega gradiva. Če opravlja specialna	knjižnica	knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 64
bibliografskem sistemu dolžna sodelovati. 6.7 Specialna	knjižnica,	ki ni samostojna pravna oseba, naj skrbi tudi	M MSSK_2000 64
7. STORITVE SPECIALNE KNJIŽNICE 7.1 Specialna	knjižnica	naj vzpostavi, podpira, vzdržuje in razvija ustrezen	M MSSK_2000 65
informacijskih storitev, ki naj jih zagotavlja specialna	knjižnica,	so: 7.4.1 Informacijske storitve: posredovanje	M MSSK_2000 66
itd. 7.5 Pri izvajanju storitev naj specialna	knjižnica	posveča posebno pozornost osebnim stikom z uporabniki	M MSSK_2000 68
PROSTORI IN OPREMA SPECIALNE KNJIŽNICE 8.1 Specialna	knjižnica	naj ima primerne, dobro načrtovane, optimalno	M MSSK_2000 69
tega dela. Za potrebe raziskave je opredeljena	knjižnica	kot kulturna ustanova, njena knjižnična zbirka	M NS_Nkz_2011 4
vse, ki so postavljene v dogovorjen kontekst.	Knjižnica	ga predstavi z dokumentom o nabavni politiki	M NS_Nkz_2011 14
skupin pri dostopnosti informacij uresničuje	knjižnica	s spoštovanjem njihovih potreb in zmožnosti,	M NS_Nkz_2011 28
jevarstvene in socialne problematike? Kakšen vpliv ima	knjižnica	na ustvarjalnost, znanje, na vrednote prebivalcev	M NS_Nkz_2011 41
o splošnih knjižnicah, 1995, navaja: »Splošna	knjižnica,	dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja	M NS_Nkz_2011 118
problema). Standardi že v členu 1.1. povedo, da bo	knjižnica	s knjižničnim gradivom in storitvami uveljavljala	M NS_Nkz_2011 125
je uveljavljena kot osnovo sredstvo, s katerim	knjižnica	izvaja svoj program za uresničevanje splošno	M NS_Nkz_2011 140
in zasebnega dostopa do informacij, ki ju mora	knjižnica	braniti in zagovarjati.Vodeb (et al., 2009) opozarja	M NS_Nkz_2011 156
podatka, kako je določen znesek, ki ga posamezna	knjižnica	opredeli kot strošek in ga naprti kot plačilo	M NS_Nkz_2011 158
ali pa so omejeno, ovirano dostopne. 4. 2	Knjižnica,	kulturna ustanova s presežkom Zaradi pestrosti	M NS_Nkz_2011 162
presežkom Zaradi pestrosti poslanstva, ki ga	knjižnica	uresničuje s knjižnično zbirko, vsebina knjižničnega	M NS_Nkz_2011 162
gradiva presega kulturo v ožjem pomenu besede.	Knjižnica	je kulturna ustanova, kjer pojem kultura ne označuje	M NS_Nkz_2011 163
osnovi poznavanja potreb okolja, kar pomeni, da	knjižnica	ne more biti nevtralna do dogajanja v okolju	M NS_Nkz_2011 178
vseh, ne pa določene manjšine. Ker je splošna	knjižnica	namenjena vsem za vse vidike življenja, je njegov	M NS_Nkz_2011 182
posebni umetnosti in verovanju.« (idib, str. 28).	Knjižnica,	ki gradi knjižnično zbirko s poznavanjem okolja	M NS_Nkz_2011 184
tudi v Manifestu (1995), ki poudarja, da mora	knjižnica	v lokalni skupnosti v tej vlogi med nalogami	M NS_Nkz_2011 185
prepoznavanja in estetskih užitkov uporablja tudi	knjižnica	pri gradnji knjižnične zbirke za kulturno rast	M NS_Nkz_2011 193
obenem nikomur posebej« (Pinter, 2002, str. 29).	Knjižnica,	pravi Pinter, je predstavnik skupnega interesa	M NS_Nkz_2011 198
Podobno trdi Pintar (2002, str. 39): »Le če lahko	knjižnica	zagotavlja pravo mero splošnosti v dostopnosti	M NS_Nkz_2011 205
sistem poskrbi za prebivalce, saj mora druga	knjižnica	razviti zanje ustrezno obliko dostopnosti knjižničnih	M NS_Nkz_2011 220
gradnji kulture s komunikacijo. Po njegovem vsaka	knjižnica	odreja kulturno politiko, ker (ibid.)»Vsak dokument	M NS_Nkz_2011 224
skupni kulturi, na zunaj zelo podobne. Javna	knjižnica	je funkcionalno urejen javni prostor storitev	M NS_Nkz_2011 228
pomembno območje individualne svobode, ki jo	knjižnica	brani. Miller (2007, str. 65) pravi, da je individual	M NS_Nkz_2011 235
sta glavna usmerjevalca knjižnične dejavnosti;	knjižnica	ni usmerjena le v oblikovanje knjižnične zbirke	M NS_Nkz_2011 236
knjižnične zbirke in storitev, so usmeritev, v kateri	knjižnica	uresničuje javni interes na svojem področju.	M NS_Nkz_2011 241
uresničuje javni interes na svojem področju. Posamezna	knjižnica	naj bi imela v formalnem okviru možnosti za samostojno	M NS_Nkz_2011 242
dogovorom (Poglavje 4.1.). Vse gradivo, ki ga	knjižnica	izbere za knjižnično zbirko, nabavi s sredstvi	M NS_Nkz_2011 244
gradivo, ki je v interesu javnosti, ker je javna	knjižnica	nosilka javnega interesa, tistega, ki je izpostavljen	M NS_Nkz_2011 244
vir za izvajanje njenega programa in vsako leto	knjižnica	svoj program dopolni s premišljenim, razumnim	M NS_Nkz_2011 245
lahko, kot smo že ugotovili, bistveno prispeva	knjižnica,	še zlasti v manjših občinah, kjer drugega, vsem	M NS_Nkz_2011 272
poslanstva knjižnice: »Knjižnično zbirko mora /	knjižnica,	op. av./ upravljati v skladu z namenom oziroma	M NS_Nkz_2011 273
in rednim izločanjem knjižničnega gradiva«.	Knjižnica	lahko za nakup knjižničnega gradiva prispeva	M NS_Nkz_2011 278
knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna	knjižnica	(33. čl.).Tu lahko vsakdo preveri, kako so razviti	M NS_Nkz_2011 280
knjižnic poteka v nenehnem dialogu z okoljem.	Knjižnica	tudi pri nas uresničuje obveznosti lokalne skupnosti	M NS_Nkz_2011 288
do leta 2011, naj bi do takrat vsaka splošna	knjižnica	(z vsemi krajevnimi knjižnicami) pri obsegu zbirke	M NS_Nkz_2011 307
2007-2009. Ljubljana: Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Center za razvoj knjižnic. V letu 2009 država	M NS_Nkz_2011 317
nezanimive za kakšne skupine uporabnikov. Npr., ko	knjižnica	v predstavljanju poudarja sprostitveno vlogo	M NS_Nkz_2011 343
ter obsega knjižničnega gradiva, s katerim bo	knjižnica	uresničevala enakost in kakovost v zadovoljevanju	M NS_Nkz_2011 363
kakovost knjižnične zbirke (2009, str. 161).	Knjižnica	pa naj bi v dokumentu zapisala tudi, kdo financira	M NS_Nkz_2011 366
vprašanje, kako so knjižnice to nalogo opravile.	Knjižnica	prevzema odgovornost za načrtovanje in izbiro	M NS_Nkz_2011 373
knjižnično zbirko uresniči v največji možni meri.	Knjižnica	je tista, ki oživi normativ s konkretno vsebino	M NS_Nkz_2011 374
stopnjo kakovosti določajo kriteriji, ki naj bi jih	knjižnica	uveljavila v najvišji možni meri pri nakupa knjižničnega	M NS_Nkz_2011 380
razpis določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati	knjižnica,	da lahko pridobi sredstva; med drugim se neposredno	M NS_Nkz_2011 407
podpisano izjavo zagotovilo, da bo v projekt	knjižnica	vključila izdaje vsaj 50 slovenskih založb in	M NS_Nkz_2011 407
projekta pojasnjeno, da so to stroški, ki jih	knjižnica	predvideva za celoten nakup knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 408
splošnih knjižnic. 13 V času razpisa je bila	Knjižnica	Medvode še sestavni del Mestne knjižnice Ljubljana	M NS_Nkz_2011 422
K razvoju pismenosti naj bi prispevala tudi	knjižnica,	ki ji Zakon o knjižničarstvu nalaga »spodbujanje	M NS_Nkz_2011 437
območne knjižnice. Ljubljanska in mariborska	knjižnica,	ki izstopata po številu izposojevališč, pa nabavljata	M NS_Nkz_2011 443
manjše povpraševanje. V kakšnih primerih upošteva	knjižnica	tudi značilnosti okolja izposojevališč in v izposojevališča	M NS_Nkz_2011 471
EUR na prebivalca. Glede na doseženo oceno je	knjižnica	prejela 95 %, 100 % ali 105 % te vrednosti na	M NS_Nkz_2011 488
100 % ali 105 % te vrednosti na prebivalca.	Knjižnica	je prejela 95 % vrednosti za oceno zadovoljivo	M NS_Nkz_2011 489
do leta 2011, naj bi do takrat vsaka splošna	knjižnica	(z vsemi krajevnimi knjižnicami) pri obsegu zbirke	M NS_Nkz_2011 531
prebivalca, kot je zapisano v nacionalnem programu.	Knjižnica,	ki ne dosega standardnega priporočila 4,4 enote	M NS_Nkz_2011 532
določilom. Slednja določajo, da naj bi vsaka	knjižnica	imela 275 enot prirasta knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 553
javne službe (2003, 12. čl.) določa, da mora	knjižnica	v letnem prirastu knjižničnega gradiva v izboru	M NS_Nkz_2011 566
službe (2003, 12. čl.) določa, da ima splošna	knjižnica	ustrezen izbor gradiva, kadar letni prirast gradiva	M NS_Nkz_2011 585
tiskanih in drugih medijih. Podobno razmerje naj bi	knjižnica	ohranjala v knjižnični zbirki po priporočilih	M NS_Nkz_2011 586
osrednji knjižnici Vzorec: Naključno izbrana	knjižnica,	ki je za 21 izposojevališč svoje mreže izbrala	M NS_Nkz_2011 609
izšli s finančno podporo države. - Skupaj je	knjižnica	kupila 169 enot na 1000 prebivalcev, med katerimi	M NS_Nkz_2011 612
področja humanistike. S projektnim nakupom je	knjižnica	pridobila 41,32 % enot in 1.883 naslovov.Med	M NS_Nkz_2011 613
okolju s 1.530 prebivalci (najmanjša krajevna	knjižnica)	, ki ima knjižnično zbirko že zgrajeno po določilih	M NS_Nkz_2011 616
knjižničnega gradiva. Primeri nam kažejo, da	knjižnica,	ki uresničuje obveznosti lokalne skupnosti in	M NS_Nkz_2011 628
Težave so realne in se z njimi srečuje marsikatera	knjižnica;	eden izmed direktorjev je zapisal v anketi:	M NS_Nkz_2011 629
direktorjev je zapisal v anketi: »Manjša splošna	knjižnica	na podeželju, ki pokriva veliko področje ‒ torej	M NS_Nkz_2011 629
tem zbirko zelo prilagajati, da ostane aktualna	knjižnica	(ne aktualna po obnavljanju gradiva, pač pa aktualna	M NS_Nkz_2011 629
uvodnih poglavjih, je vsaka publikacija, ki jo	knjižnica	izbere za knjižnično zbirko, v javnem interesu	M NS_Nkz_2011 657
kriterija v Razpisu, »zelo kakovostno«, je morala	knjižnica	kupiti 18 in več enot na 1000 prebivalcev; takih	M NS_Nkz_2011 661
najti med subvencioniranimi naslovi«, navaja ena	knjižnica,	žal pa ni navedla, koliko naslovov je izbrala	M NS_Nkz_2011 669
knjižnice razporedili tudi v mrežo izposojevališč.«	Knjižnica,	ki pravi, da je v vsako enoto dala v povprečju	M NS_Nkz_2011 671
v pokrajini poskrbela kakšna druga osrednja	knjižnica.	Dostopnost teh naslovov v izposojevališčih je	M NS_Nkz_2011 683
nezadovoljivo, ko so imele manj od 5 % teh enot (1	knjižnica)	v celotnem nakupu.Ocene naslovov so se gibala	M NS_Nkz_2011 737
krajev so se razvrstileod 156 krajev, zakatere je	knjižnica	kupila 1.016 enot (6,51 enot nakraj), do 2 krajev	M NS_Nkz_2011 764
(6,51 enot nakraj), do 2 krajev, za kateraje	knjižnica	pridobila dodatno 16 enot (8 enot na kraj).Skupajso	M NS_Nkz_2011 764
podrejamo pritiskom komercialnega značaja«. Nekatere	knjižnica	pa so navajale, da so upoštevale želje uporabnikov	M NS_Nkz_2011 790
Potrebne bi bile temeljite analize okolja, v katerem	knjižnica	deluje, vendar imamo premalo ustreznega znanja	M NS_Nkz_2011 799
hrambo domoznanskega gradiva, izbrani dar, ki ga	knjižnica	ne more predvideti, pa le morebitna dopolnitev	M NS_Nkz_2011 811
obliko in vsebino /.../«, je področje, ki mu mora	knjižnica	nameniti vso pozornost, pri čemer ji bo lahko	M NS_Nkz_2011 824
knjižnicah, na gotovo uporabnost gradiva. »Dokler bo	knjižnica	omejena s prostorom in sredstvi, bo prisiljena	M NS_Nkz_2011 830
okolja, v povprečju 4,03. Po njihovi oceni ima	knjižnica	visok vpliv na dobre medsebojne odnose v okolju	M NS_Nkz_2011 854
največkrat ocenjena kot področje, na katerega	knjižnica	nima vpliva. Zadnji področji nista izpostavljeni	M NS_Nkz_2011 858

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  6.402 6.502 6.602 6.702 6.802 6.902 7.002 7.102 7.202 7.302 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani