knjižnica (7.002-7.101)

npr. IFLA standardi), ki navaja, da mora dati	knjižnica	občanom raznolike informacije, poglede, mnenja	M NS_Nkz_2011 861
s skupnostjo in njenimi potrebami, za katere	knjižnica	zagotavlja gradivo za razmišljanje in aktivnost	M NS_Nkz_2011 863
Pravilnika ki določa: - Območna	knjižnica	za območno zbirko pridobiva, obdeluje, hrani	M NS_Nkz_2011 880
delovna mesta; če je bilo zaposlenih manj, je lahko	knjižnica	presegla število nakupa knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 885
virov je zmanjšala nakup drugega gradiva, nobena	knjižnica	ni presegla meje priporočenega nakupa.Nobena	M NS_Nkz_2011 894
nadeja večjega zanimanja prebivalcev. Tako ima ena	knjižnica	poudarjen izbor uradnih publikacij in naslovov	M NS_Nkz_2011 935
izposojevališčih za splošne potrebe prebivalcev. Ena	knjižnica	pa izstopa po dostopnosti, predvsem strokovnih	M NS_Nkz_2011 942
na njegov izvor (država, lokalna skupnost ali	knjižnica	sama), izbirajo najboljše gradivo za knjižnično	M NS_Nkz_2011 970
gradiva, če pa tako gradivo obstaja, mora imeti	knjižnica	profesionalne argumente, ki sprejemljivo pojasnjujejo	M NS_Nkz_2011 986
kar nekajkrat sreča s spoznanjem, da ima lahko	knjižnica	več nabavnih politik: kar kupuje za državna sredstva	M NS_Nkz_2011 991
3) na račun splošnosti. Ob pomanjkanju pa se	knjižnica	tudi težko uveljavlja kot avtoriteta pri zbiranju	M NS_Nkz_2011 1016
razpisom za projekt. V pripravi programa ima	knjižnica	več možnosti za predstavitev vsebine za prepoznane	M NS_Nkz_2011 1054
predvsem v pogojih nabavne politike, ki jih mora	knjižnica	upoštevati in sicer pri nakupu subvencionirane	M NS_Nkz_2011 1083
subvencionirane in kvalitetnejše literature.	Knjižnica	je mora nabaviti v določenem deležu, čeprav le	M NS_Nkz_2011 1084
Pripomba v odgovorih na anketo ne kaže le to, da se	knjižnica	pri izbiri gradiva rada nasloni na gotovo uporabo	M NS_Nkz_2011 1085
tudi v tem pogledu bolj fleksibilni.« Splošna	knjižnica	vedno bolj postaja prostor druženja ‒ zlasti	M NS_Nkz_2011 1091
pravilnik je v bistvu »meter« ob katerega se je lahko	knjižnica	postavila in izmerila, kolikšna je«, »Po uvedbi	M NS_Nkz_2011 1104
gradiva velikokrat omejen na en sam izvod. Ker ima	knjižnica	štiri enote, je marsikateri naslov prisiljena	M NS_Nkz_2011 1106
spremljanje izvajanja nabavne politike, ker ima	knjižnica	za to nalogo odgovornega delavca. Če je za delavce	M NS_Nkz_2011 1114
uporabniki vsebino gradiva razberejo le iz CIPa, ker	knjižnica	publikaciji kot knjižničnemu gradivu ni dodala	M NS_Nkz_2011 1157
enot (14 knjižnic) in manj od 5 % teh enot (1	knjižnica)	.Objektivnosti ocen nismo mogli preveriti.	M NS_Nkz_2011 1175
vprašljivo priporočanje ene vsebine, če se mora	knjižnica	ob pomanjkanju denarja za izpolnjevanje predpisanih	M NS_Nkz_2011 1210
določenega področja povzroči izločanje drugega.	Knjižnica	se s tem odreka zapovedani splošnosti, ki jo	M NS_Nkz_2011 1212
knjižnično osebje. Oblika Razpisa je model, ki se mu	knjižnica	lahko prilagodi; ravna klišejsko, čeprav potrebuje	M NS_Nkz_2011 1221
zdaleč ni tako uspešen kot njegova žena. (Glej »	Knjižnica«	, str. 132, v Tavares, G. M: Gospodje. Študentska	M NS_Nkz_2011 1247
vizija knjižničarstva je ta, da bi se morala	knjižnica	bolj posvetiti svojemu prvotnemu etimološkemu	M NS_Nkz_2011 1264
organizacije: svobode in enakosti. V tem spopadu mora	knjižnica	paziti, da se uresničuje ob pravicah večine,	M NS_Nkz_2011 1271
nadaljevanju navajamo, izhajajo iz možnosti, ki jih ima	knjižnica	za njuno uresničevanje s kakovostnim knjižničnim	M NS_Nkz_2011 1273
letnega prirasta knjižničnega gradiva, ki ga	knjižnica	pripravi na podlagi dokumenta o nabavni politiki	M NS_Nkz_2011 1303
občin in knjižnice). Videli smo, da mora vsaka	knjižnica	pri nabavni politiki upoštevati nacionalni javni	M NS_Nkz_2011 1308
npr. prebivalci s posebnimi potrebami) oblikuje	knjižnica	poseben izbor, po potrebi oblikuje poseben izbor	M NS_Nkz_2011 1310
promocija lokalnega gospodarstva, opozorjena	knjižnica	pa za svoje okolje sama izbere tista, ki v njenem	M NS_Nkz_2011 1321
2006, str. 8). Na Danskem, kjer ima splošna	knjižnica	osrednjo vlogo v skupnosti, je kulturno središče	M NS_Nkz_2011 1322
družbena področja (ne pa vede, za katero naj bi	knjižnica	nabavila gradivo, ker mora pri predstavljanju	M NS_Nkz_2011 1336
knjižničnem gradivu zaživi dogovorjen namen, ki ga bo	knjižnica	udejanjala tudi s spodbujanjem prebivalcev za	M NS_Nkz_2011 1337
pa tudi birokratske, ukrepe, ki jih bo uvedla	knjižnica,	da bo lahko uveljavljala splošno poslanstvo oziroma	M NS_Nkz_2011 1343
velikost knjižnice in njen status v mreži: 0	knjižnica	namerno ne zbira knjižničnega gradiva določenega	M NS_Nkz_2011 1357
elektronskih virov in časopisja 2 najmanjša krajevna	knjižnica:	osnovni nivo predstavitve temeljnih predmetnih	M NS_Nkz_2011 1357
zahtevnosti: končana srednja šola 3 krajevna	knjižnica	(okolja s srednjimi šolami ali občinska središča	M NS_Nkz_2011 1357
predmetnimi področji in temami;. 4 osrednja	knjižnica:	študijski nivo: obsežna zbirka del znanih avtorjev	M NS_Nkz_2011 1358
področja, učenje jezikov); 5 osrednja območna	knjižnica:	raziskovalni nivo; podiplomski študij, splošne	M NS_Nkz_2011 1358
knjižničarskih pokrajin opravlja deset osrednjih splošnih	knjižnica,	da bi se enakomerno strokovno in učinkovito razvijala	M NS_Nkz_2011 1367
razlike med enotami. Kot splošno izobraževalna	knjižnica	enakovredno pokrivamo vsa področja znanosti,	M NS_Nkz_2011 1390
iz lastnih sredstev. Menim, da mora splošna	knjižnica	zadovoljevati tudi interese tistih, ki berejo	M NS_Nkz_2011 1395
potrebno upoštevati skupne naloge, ki jih osrednja	knjižnica	opravlja za svoje organizacijske enote. DEFINICIJE	M SSIK_2005 15
umetniške vsebine, navadno v obliki knjige. krajevna	knjižnica	Organizacijska enota, ki jo knjižnica ustanovi	M SSIK_2005 19
krajevna knjižnica Organizacijska enota, ki jo	knjižnica	ustanovi za izvajanje knjižnične dejavnosti na	M SSIK_2005 19
organizacijska enota Organizacijska enota je nesamostojna	knjižnica	v mreži (krajevna knjižnica, potujoča knjižnica	M SSIK_2005 19
enota je nesamostojna knjižnica v mreži (krajevna	knjižnica,	potujoča knjižnica), ki jo organizira osrednja	M SSIK_2005 19
knjižnica v mreži (krajevna knjižnica, potujoča	knjižnica)	, ki jo organizira osrednja knjižnica. osrednja	M SSIK_2005 19
potujoča knjižnica), ki jo organizira osrednja	knjižnica.	osrednja knjižnica Osrednja knjižnica je splošna	M SSIK_2005 19
ki jo organizira osrednja knjižnica. osrednja	knjižnica	Osrednja knjižnica je splošna knjižnica za območje	M SSIK_2005 19
osrednja knjižnica. osrednja knjižnica Osrednja	knjižnica	je splošna knjižnica za območje ene ali več občin	M SSIK_2005 19
osrednja knjižnica Osrednja knjižnica je splošna	knjižnica	za območje ene ali več občin, ki po potrebi organizira	M SSIK_2005 19
Postajališče je lokacija, na kateri potujoča	knjižnica	izvaja knjižnično dejavnost, oziroma kraj, kjer	M SSIK_2005 19
ki ga oskrbujemo s premično zbirko. potujoča	knjižnica	Potujoča knjižnica je organizacijska enota knjižnice	M SSIK_2005 19
premično zbirko. potujoča knjižnica Potujoča	knjižnica	je organizacijska enota knjižnice, ki zagotavlja	M SSIK_2005 19
člani knjižnice in drugi obiskovalci. 1 SPLOŠNA	KNJIŽNICA	IN NJENE TEMELJNE NALOGE "Svoboda, blaginja in	M SSIK_2005 20
duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošna	knjižnica,	dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja	M SSIK_2005 23
knjižnicah, 1994) 1.1 Opredelitev splošne knjižnice	Knjižnica	zbira, obdeluje, hrani, vzdržuje, predstavlja	M SSIK_2005 25
2 ORGANIZIRANOST SPLOŠNE KNJIŽNICE "Splošna	knjižnica	je organizacija, ki jo ustanovi, podpira in financira	M SSIK_2005 26
Manifest o splošnih knjižnicah, 1994) 2.1 Splošna	knjižnica	Splošna knjižnica je samostojna pravna oseba	M SSIK_2005 32
knjižnicah, 1994) 2.1 Splošna knjižnica Splošna	knjižnica	je samostojna pravna oseba (samostojna knjižnica	M SSIK_2005 32
knjižnica je samostojna pravna oseba (samostojna	knjižnica)	, ki izvaja knjižnično dejavnost na območju ene	M SSIK_2005 32
prebivalci. 2.2 Organiziranost splošne knjižnice	Knjižnica	organizira območju in nalogam primerno mrežo	M SSIK_2005 32
organizacijskih enot, katerih delovanje koordinira osrednja	knjižnica.	Osrednja knjižnica je tista enota splošne knjižnice	M SSIK_2005 32
delovanje koordinira osrednja knjižnica. Osrednja	knjižnica	je tista enota splošne knjižnice, kjer je sedež	M SSIK_2005 33
in izvaja skupne funkcije. 2.3 Mreža knjižnice	Knjižnica	skrbi za enakomerno dostopnost knjižničnega gradiva	M SSIK_2005 33
knjižničnem gradivu. 2.3.1 Krajevne knjižnice Krajevna	knjižnica	je organizacijska enota splošne knjižnice v kraju	M SSIK_2005 35
kraju, ki ima nad 1.500 prebivalcev. Prav tako	knjižnica	ustanovi krajevno knjižnico v gravitacijskem	M SSIK_2005 36
kot 4 km. V mestih ali večjih krajih ustanovi	knjižnica	organizacijske enote tako, da je večina prebivalcev	M SSIK_2005 37
enote oddaljena manj kot 1,5 km. 2.3.2 Potujoča	knjižnica	Potujoča knjižnica, ki je organizacijska enota	M SSIK_2005 37
kot 1,5 km. 2.3.2 Potujoča knjižnica Potujoča	knjižnica,	ki je organizacijska enota knjižnice, zagotavlja	M SSIK_2005 37
prebivalce s posebnimi potrebami) organizira	knjižnica	primerno obliko potujoče knjižnice: bibliobusno	M SSIK_2005 38
uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva	Knjižnica	lahko organizira enote v večjih javnih zavodih	M SSIK_2005 38
Za prebivalce s posebnimi potrebami organizira	knjižnica	druge oblike posredovanja knjižničnega gradiva	M SSIK_2005 39
2.4 Odprtost Čas odprtosti in urnik prilagaja	knjižnica	potrebam uporabnikov in ga lahko podaljša v večerne	M SSIK_2005 39
večerne ure oziroma v dela proste dneve. Osrednja	knjižnica	je odprta šest dni v tednu, najmanj 8 ur ob delavnikih	M SSIK_2005 40
dostopne vsem potencialnim uporabnikom. Splošna	knjižnica	ima naslednje potencialne ciljne skupine: - prebivalci	M SSIK_2005 45
mladoletne člane to stori zakoniti zastopnik.	Knjižnica	naj na območju svojega delovanja vključuje med	M SSIK_2005 49
bodo brezplačni. Poleg brezplačnih storitev	knjižnica	izvaja tudi druge storitve.Pogoje za izvajanje	M SSIK_2005 50
izvajanje in način izvajanja vseh storitev določi	knjižnica	v pravilniku o poslovanju. 3.4 Pravilnik o poslovanju	M SSIK_2005 51
storitev. 3.5 Storitve za uporabnike Splošna	knjižnica	ponuja storitve, ki temeljijo na analizi potreb	M SSIK_2005 51
dolgoročna strategija za ponudbo storitev. Splošna	knjižnica	naj pomaga uporabnikom pri razvijanju tistih	M SSIK_2005 53
KNJIŽNIČNE ZBIRKE IN DOSTOP DO GRADIVA "Splošna	knjižnica	naj zagotavlja raznovrstno gradivo v različnih	M SSIK_2005 55
kulturo lokalne skupnosti in družbe. Splošna	knjižnica	sledi razvoju novih oblik gradiva in novih načinov	M SSIK_2005 57
prebivalcev v okolju. Za druge jezikovne skupine ima	knjižnica	v zbirki dodatno 1 naslov informativnega periodičnega	M SSIK_2005 61
knjige na 5 potencialnih uporabnikov. Osrednja	knjižnica	ima najmanj 100 tekočih naslovov informativnega	M SSIK_2005 62
tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska.	Knjižnica	naroča tudi strokovne in znanstvene časopise	M SSIK_2005 63
knjižničnega gradiva se oblikuje ločeno, kadar ima	knjižnica	najmanj 3.000 naslovov takega gradiva. Knjižnica	M SSIK_2005 66
knjižnica najmanj 3.000 naslovov takega gradiva.	Knjižnica	oblikuje priročno zbirko referenčnega gradiva	M SSIK_2005 67
ki ni namenjena posebni skupini uporabnikov,	knjižnica	vzdržuje naslednja razmerja: 60% naslovov strokovnega	M SSIK_2005 67
gradiva 4.4.1 Vzdrževanje knjižnične zbirke Splošna	knjižnica,	ki dosega standard za knjižnično zbirko po sestavi	M SSIK_2005 69
knjižnično zbirko. 4.4.2 Izgradnja knjižnične zbirke	Knjižnica,	ki ne dosega standarda za knjižnično zbirko po	M SSIK_2005 69
fizičnega vzdrževanja in varovanja knjižnične zbirke	Knjižnica	svoje gradivo redno vzdržuje in ščiti z gradivu	M SSIK_2005 69
4.6 Izločanje in odpis knjižničnega gradiva	Knjižnica	izloča in odpisuje neuporabno, zastarelo, obrabljeno	M SSIK_2005 70
na članstvo. Vse knjižnično gradivo izposoja	knjižnica	na dom.Izjeme so opredeljene v pravilniku o poslovanj	M SSIK_2005 74
gradivo, pridobljeno z medknjižnično izposojo.	Knjižnica	izposoja knjižno gradivo na dom od najmanj štirinajst	M SSIK_2005 76
roke za druge vrste knjižničnega gradiva določi	knjižnica	glede na naravo in količino gradiva ter odprtost	M SSIK_2005 77
univerzitetno izobrazbo. 5.2 Stopnja zaposlovanja	Knjižnica	upošteva pri zaposlitvi knjižničnih delavcev	M SSIK_2005 80

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  6.502 6.602 6.702 6.802 6.902 7.002 7.102 7.202 7.302 7.402 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani