digitalnih (808)

dostopni na strežnikih in v	digitalnih	knjižnicah. Slika 5:	DD 2005_KM 317
uporabniških vmesnikov v	digitalnih	knjižnicah s pomočjo analize	DD 2005_KM 720
socitiranih avtorjev v	digitalnih	knjižnicah in vizualizacija	DD 2005_KM 1077
v uporabniške vmesnike	digitalnih	knjižnic (White, Buzydlowski	DD 2005_KM 1077
naraščajočo potrebo po	digitalnih	ter online dostopnih informacijskih	DD 2007_VP 417
kataloge vključevati več	digitalnih	multimedijskih vsebin	D 2007_MT 305
in Alta Vista, kot pa v	digitalnih	knjižnicah.Iz tega razloga	D 2008_KT 358
skupnosti razpravljajo o	digitalnih	knjižnicah z različnih	D 2008_KT 373
po virih in dostop do	digitalnih	vsebin: člankov, fotografij	D 2008_KT 1071
spremembi sta: - porast	digitalnih	virov in elektronski dostop	D 2009_PS 46
z visoko ločljivostjo,	digitalnih	dokumentov in fotografij	D 2010_PL 78
uporabljamo za vse vrste	digitalnih	dokumentov v poljubnem	D 2010_PL 158
enotnega načina dostopanja do	digitalnih	vsebin na spletnih straneh	KN 2009_11_KM 43
Ruslica, Zvone Štor, vodja	digitalnih	programov pri časopisnem	KN 2009_4_5_LFM_MT 5
lastnine, distribucijo	digitalnih	vsebin in na naprave za	KN 2009_4_5_LFM_MT 89
na naprave za pregled	digitalnih	vsebin.Osrednja tema predstavi	KN 2009_4_5_LFM_MT 89
knjižnica sama določa, koliko	digitalnih	medijev si lahko uporabnik	KN 2009_4_5_LFM_MT 157
ustanove niso vzpostavile	digitalnih	repozitorijev njihovih	KN 2009_6_7_KM 3
enotnega načina dostopanja do	digitalnih	vsebin na spletnih straneh	KN 2009_6_7_KM 4
zbiranje in trajno ohranjanje	digitalnih	dokumentov). Prostodostopni	KN 2009_6_7_KM 11
zavodi niso vzpostavili	digitalnih	repozitorijev (centralnih	KN 2009_6_7_KM 36
digitalne knjižnice s ponudbo	digitalnih	zbirk lastnih gradiv v	KN 2009_6_7_KM 36
enotnega načina dostopanja do	digitalnih	vsebin na spletnih straneh	KN 2009_6_7_KM 36
Hkratno iskanje preko vseh	digitalnih	zbirk članic UL je v okviru	KN 2009_6_7_KM 41
repozitorijev in lastnih	digitalnih	zbirk, avtorskopravne	KN 2009_6_7_KM 44
shranjevanja drugih izvorno	digitalnih	ali digitaliziranih publikacij	KN 2009_6_7_KM 54
trajne identifikacije	digitalnih	objektov, ki bi jih želeli	KN 2009_6_7_MT_KM 80
Obstajata dve vrsti	digitalnih	zapisov: " digitalni zapis	KN 2010_3_ST 30
geslovniki) v spletnem okolju	digitalnih	knjižnic Z razvojem digitalnih	KN 2010_4_PA 0
digitalnih knjižnic Z razvojem	digitalnih	knjižnic in posledično	KN 2010_4_PA 0
Pri izgradnji takšnih	digitalnih	zbirk, ki v svoje sisteme	KN 2010_4_PA 5
okolje v okviru različnih	digitalnih	knjižnic in drugih digitalnih	KN 2010_4_PA 28
digitalnih knjižnic in drugih	digitalnih	baz podatkov http:// www	KN 2010_4_PA 28
ki omogoča shranjevanje	digitalnih	objektov, vsebin z namenom	KN 2011_5_KM 11
predvsem za trajno ohranjanje	digitalnih	virov, je seveda skladen	KN 2011_5_KM 13
publikacije v shrambo	digitalnih	vsebin še zdaleč nismo	KN 2011_5_KM 53
koncu procesa ohranjanja	digitalnih	virov.Če želimo slediti	KN 2011_5_KM 53
Object Identifier), oznaka	digitalnih	avtorskih del vseh vrst	K 1997_4_ZM 2
bila razvoj storitev v	digitalnih	knjižnicah in njihov vpliv	K 1999_4_KCA 1
problematiki primernosti	digitalnih	knjižnic za otroke (dobre	K 2000_1_2_BM 2
državah 2.1 Primernost	digitalnih	knjižnic za otroke: dobre	K 2000_1_2_BM 102
informacij O primernostih	digitalnih	knjižnic in o problemih	K 2000_1_2_BM 102
večina druge literature o	digitalnih	knjižnicah poudarja, da	K 2000_1_2_BM 106
prednosti in pomanjkljivosti	digitalnih	knjižnic za otroke.Avtorica	K 2000_1_2_BM 125
mladostnikom je dostop do	digitalnih	virov onemogočen zaradi	K 2000_1_2_BM 143
jim omogočajo dostop do	digitalnih	informacij, ki so jih	K 2000_1_2_BM 165
naštetih projektih gradnje	digitalnih	knjižnic je bila posebna	K 2000_1_2_MJ 125
zmožnost prilagajanja razvoju	digitalnih	tehnologij (Delsey, 1998	K 2000_1_2_PM 49
informacij od mikrooblik do	digitalnih	in drugih oblik, organizacijskih	K 2000_1_2_SI 327
posojevalci. Ob hitrem razvoju	digitalnih	knjižnic na eni strani	K 2000_1_2_ZM 30
permanentno poimenovanje	digitalnih	virov. 13.Nacionalne bibliogra	K 2000_1_2_ZM1 237
odloča za gradnjo svojih	digitalnih	knjižnic, kjer predstavljajo	K 2000_4_BR 28
tudi revije s temami o	digitalnih	knjižnicah, npr. D-Lib	K 2000_4_BR 68
inovacijah in raziskavah v	digitalnih	knjižnicah; izdajajo D	K 2000_4_BR 71
mladostnikom je dostop do	digitalnih	virov onemogočen zaradi	K 2000_4_VZ_RU 26
različnih klasičnih ali	digitalnih	formatih.Na kratko povedano	K 2001_1_2_KM 16
pričakuje pozitiven vpliv	digitalnih	knjižnic na študij, iz	K 2001_1_2_LB_etal 3
izgradnje in k širši uporabi	digitalnih	knjižnic. 1 Uvod Pisati	K 2001_1_2_LB_etal 8
knjižnic. 1 Uvod Pisati o	digitalnih	knjižnicah v slovenskem	K 2001_1_2_LB_etal 8
trendi, ki spremljajo pojav	digitalnih	knjižnic.Slovenska knjižničars	K 2001_1_2_LB_etal 8
delovanja in tudi raziskovanja	digitalnih	knjižnic; še najbolje	K 2001_1_2_LB_etal 9
predvidevamo število vseh	digitalnih	knjižnic specialnih ustanov	K 2001_1_2_LB_etal 10
z referatom. Pisati o	digitalnih	knjižnicah pomeni dvoje	K 2001_1_2_LB_etal 19
avtoritet na področju razvoja	digitalnih	knjižnic, pravi, da ni	K 2001_1_2_LB_etal 28
za poskuse oblikovanja	digitalnih	zbirk, o katerih lahko	K 2001_1_2_LB_etal 77
edstavitvene strani. Pri tistih	digitalnih	zbirkah, kjer bi že lahko	K 2001_1_2_LB_etal 78
lahko govorili o pravih	digitalnih	knjižnicah, pa naletimo	K 2001_1_2_LB_etal 78
vprašanja. 16 O pomembnosti	digitalnih	knjižnic za izobraževanje	K 2001_1_2_LB_etal 143
možnosti. Knjižnične usluge	digitalnih	knjižnic so enake uslugam	K 2001_1_2_LB_etal 150
imeli možnost graditve	digitalnih	knjižnic.Nedvomno bi več	K 2001_1_2_LB_etal 161
sredstev za organizacijo	digitalnih	knjižnic in izboljšan	K 2001_1_2_LB_etal 162
izgradnje in k širši uporabi	digitalnih	knjižnic.Študenti so izrazili	K 2001_1_2_LB_etal 163
postavitve posameznih	digitalnih	knjižnic razširitev tradicionalne	K 2001_4_SS 174
načine oz. možnosti uporabe	digitalnih	knjižnic (nekateri od	K 2001_4_VZ_ZF 0
prednosti in slabosti uporabe	digitalnih	knjižnic ter opišeta lastnosti	K 2001_4_VZ_ZF 2
da postanejo uporabniki	digitalnih	knjižnic.Učenci sami si	K 2001_4_VZ_ZF 14
današnjih domačih in tujih "	digitalnih"	knjižnic ter nakazati	K 2001_4_VZ_ZF 27
imajo omejen dostop do	digitalnih	virov (npr. številčno	K 2001_4_VZ_ZF 42
pripravi na pouk. Uporaba	digitalnih	besedil rešuje tudi problem	K 2001_4_VZ_ZF 56
dodajanje novih kakovostnih	digitalnih	virov.Projekt CDP želi	K 2001_4_VZ_ZF 84
vrednost, uporabo in vlogo	digitalnih	zbirk v šolah Colorada	K 2001_4_VZ_ZF 85
pregleda domačih in tujih	digitalnih	zbirk smo ugotovili, da	K 2001_4_VZ_ZF 147
uporabnike ovirajo pri uporabi	digitalnih	knjižnic ali celo onemogočajo	K 2001_4_VZ_ZF 148
pospešil nastanek novih	digitalnih	knjižnic in njihovo množičnejšo	K 2001_4_VZ_ZF 150
množičnejšo uporabo. Uporaba	digitalnih	knjižnic zagotavlja uporabnikom	K 2001_4_VZ_ZF 151
tistimi, ki so urejeni v	digitalnih	knjižnicah.Po študiji	K 2002_1_2_DJ 6
Object Identifier), oznaka	digitalnih	avtorskih del vseh vrst	K 2002_4_BS 427
distribuirajo prek interneta in	digitalnih	medijev.K mednarodnemu	K 2003_1_2_LFM_FT 3
svoji knjižnici. 7 Več o	digitalnih	projektih Univerze v Berkeleyu	K 2003_3_CT 110
nabavi tehnologije in	digitalnih	vsebin so se knjižnice	K 2003_3_SSK 64
kot rezultata razvoja	digitalnih	medijev in računalniških	K 2003_3_SSK 77
spletno kartografijo. Namen	digitalnih	zemljevidov in prostorskih	K 2003_4_SR 24
so način prikazovanja	digitalnih	prostorskih podatkov	K 2003_4_SR 39
standardov s področja	digitalnih	geografskih informacij	K 2003_4_SR 57
standardov s področja	digitalnih	geografskih informacij	K 2003_4_SR 59
reference in distribucija	digitalnih	geografskih podatkov	K 2003_4_SR 64
ki podpirajo izmenjavo	digitalnih	geografskih informacij	K 2003_4_SR 74
standard za izmenjavo	digitalnih	geografskih informacij	K 2003_4_SR 75

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani