Korpus bibliotekarstva
| saj zaradi ostalih potreb visokošolske ustanove | knjižnica | običajno ne more uresničiti vseh. Finančna sredstva | M ISSVK_2011 1423 |
| more uresničiti vseh. Finančna sredstva naj | knjižnica | razporeja uspešno in učinkovito, direktor pa | M ISSVK_2011 1424 |
| standardov za knjižnice kolidžev, se univerzitetna | knjižnica | naj ne bi vrednotila po velikosti zbirke, proračuna | M ISSVK_2011 1434 |
| vrsti potrebni zato, da bi ugotovili, kako dobro | knjižnica | dela, kakšna je njena podpora in kakšna je v | M ISSVK_2011 1436 |
| univerzitetne knjižnice. Vsaka univerzitetna | knjižnica | naj ima jasno zapisano svoje poslanstvo/namen | M ISSVK_2011 1487 |
| univerze. V skladu s poslanstvom univerze naj ima | knjižnica | ustrezno osebje, finančna sredstva, opremo, zbirke | M ISSVK_2011 1489 |
| Knjižnični menedžment mora biti učinkovit, tako da | knjižnica | z vloženimi viri kar najbolj uspešno dosega zastavljene | M ISSVK_2011 1491 |
| se nanaša na knjižnično osebje. Univerzitetna | knjižnica | naj ima ustrezno število in strukturo zaposlenih | M ISSVK_2011 1514 |
| fizično ločenih enot knjižnice, število mest, kjer | knjižnica | nudi storitve, število ur odprtosti, obseg nabave | M ISSVK_2011 1515 |
| obsega dejavnosti ter storitev, ki jih zagotavlja | knjižnica. | Določila oziroma pogoji zaposlovanja strokovnega | M ISSVK_2011 1518 |
| skladu z izobraževalnimi cilji univerze mora biti | knjižnica | opremljena tako, da bo lahko zagotovila optimalne | M ISSVK_2011 1527 |
| Skladno z izjavo o poslanstvu naj univerzitetna | knjižnica | sodeluje z drugimi knjižnicami pri dejavnostih | M ISSVK_2011 1535 |
| navodilih dolžna reorganizirati takrat edina javna | knjižnica: | Licejska knjižnica v Ljubljani, predhodnica današnje | M ISSVK_2011 1540 |
| reorganizirati takrat edina javna knjižnica: Licejska | knjižnica | v Ljubljani, predhodnica današnje Narodne in | M ISSVK_2011 1540 |
| le po avtorjih, ampak tudi vsebini, mora imeti | knjižnica | še sistematični katalog, kjer so podatki o knjigah | M ISSVK_2011 1547 |
| najmanj vsako tretje leto. Poročilo je morala | knjižnica | posredovati deželnim oblastem. Natančne so tudi | M ISSVK_2011 1578 |
| stanje knjižnice. Prav tako opozori, da vsaka | knjižnica | ne more imeti vse potrebno gradivo sama, ampak | M ISSVK_2011 1620 |
| utopija, ampak predvsem zato, ker je univerzitetna | knjižnica | v tujini večinoma prototip osrednje knjižnice | M ISSVK_2011 1633 |
| funkcionalno povezano delujejo univerzitetna | knjižnica | kot osrednja knjižnica univerze in visokošolske | M ISSVK_2011 1661 |
| delujejo univerzitetna knjižnica kot osrednja | knjižnica | univerze in visokošolske knjižnice članic univerze | M ISSVK_2011 1661 |
| univerzo. Med njimi predstavlja univerzitetna | knjižnica | osrednjo knjižnico KIS univerze 189.V KIS univerze | M ISSVK_2011 1672 |
| zaščito knjižničnega gradiva itd. Osrednja | knjižnica | KIS univerze je univerzitetna knjižnica, ki vodi | M ISSVK_2011 1681 |
| Osrednja knjižnica KIS univerze je univerzitetna | knjižnica, | ki vodi strokovno delo (usmerja in usklajuje | M ISSVK_2011 1681 |
| ter izobraževanje študentov). Univerzitetna | knjižnica | naj bi skrbela za podatkovno zbirko raziskovalnega | M ISSVK_2011 1682 |
| opredeljena v njihovih statutih. Univerzitetna | knjižnica | naj bi bila enovita in samostojna organizacija | M ISSVK_2011 1698 |
| ganizacija, vključena v univerzo. Bila naj bi matična | knjižnica | univerze ali celo za vse univerze v republiki | M ISSVK_2011 1699 |
| pedagoških in znanstvenih delavcev. Univerzitetna | knjižnica | ima lahko tudi več strokovnih komisij za pridobivanje | M ISSVK_2011 1701 |
| analizo dokumentov. V sistemu naj bi univerzitetna | knjižnica | koordinirala nabavno politiko, zbirala in arhivirala | M ISSVK_2011 1711 |
| slednji oddajajo svojim knjižnicam. Univerzitetna | knjižnica | naj bi pridobivala informacijske vire z vseh | M ISSVK_2011 1717 |
| za knjižnični sistem univerze, univerzitetna | knjižnica | naj bi jih zagotavljala vsaj polovico. Nadalje | M ISSVK_2011 1741 |
| naslednjih treh letih. Na njihovi osnovi pripravi | knjižnica | v soglasju s svojim ustanoviteljem triletni razvojni | M ISSVK_2011 1750 |
| ministrstvo z odločbo, ki jo prejmejo ustanovitelj, | knjižnica | in nacionalna knjižnica.Knjižnica lahko začne | M ISSVK_2011 1753 |
| prejmejo ustanovitelj, knjižnica in nacionalna | knjižnica. | Knjižnica lahko začne z izvajanjem knjižnične | M ISSVK_2011 1753 |
| naslednja merila: Knjižnična zbirka: Univerzitetna | knjižnica | ima najmanj 50.000 enot gradiva in naroča ali | M ISSVK_2011 1759 |
| na 50 potencialnih uporabnikov. Visokošolska | knjižnica | mora imeti ustrezno opremo v skladu z obsegom | M ISSVK_2011 1774 |
| z omejenim številom vpisanih študentov. Npr. | knjižnica | Akademije za gledališče, radio, film in televizijo | M ISSVK_2011 1783 |
| knjižnic (str. 33-57). Maribor: Univerzitetna | knjižnica; | Fras Popović, S. (2007).Standard Sistemi vodenja | M ISSVK_2011 1790 |
| Standard Sistemi vodenja kakovosti in splošna | knjižnica. | V: Knjižnice za prihodnost (str. 229-254). | M ISSVK_2011 1791 |
| ter primerno infrastrukturo, kamor sodi tudi | knjižnica. | Akreditacija je pogoj za pridobitev zveznih finančnih | M ISSVK_2011 1822 |
| zavoda in za uresničevanje postavljenih ciljev; | knjižnica | mora biti ustrezno založena s knjižnim gradivom | M ISSVK_2011 1905 |
| kako bodo zagotovljeni ustrezni prostori (tudi | knjižnica) | za izvedbo predvidenih programov visokošolskega | M ISSVK_2011 1907 |
| izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost, | knjižnica) | .V členu 10 so določala, da se pri zunanji evalvaciji | M ISSVK_2011 1911 |
| podala pripombe in predloge tudi Univerzitetna | knjižnica | Maribor.Glede predloga Meril za akreditacijo | M ISSVK_2011 1946 |
| in stopnji študijskih programov, visokošolska | knjižnica | pa določilom zakona o knjižničarstvu." 2. k čl | M ISSVK_2011 1949 |
| in stopnji študijskih programov, visokošolska | knjižnica | pa določilom zakona o knjižničarstvu." 4. k čl | M ISSVK_2011 1949 |
| obrazca Predlog za akreditacijo je Univerzitetna | knjižnica | Maribor ugotovila, da je knjižnična dejavnost | M ISSVK_2011 1950 |
| predpisih s področja knjižničarstva samo visokošolska | knjižnica | lahko ustrezno opravlja podporo visokemu šolstvu | M ISSVK_2011 1954 |
| in stopnji študijskih programov, visokošolska | knjižnica | pa določilom zakona o knjižničarstvu. Zagotavljanje | M ISSVK_2011 1968 |
| in stopnji študijskih programov, visokošolska | knjižnica | pa določilom zakona o knjižničarstvu; študijsko | M ISSVK_2011 1969 |
| vsebini in stopnji študijskih programov ter da | knjižnica | ustreza določilom zakona o knjižničarstvu; Obrazec | M ISSVK_2011 1969 |
| samostojno poročilo, npr. Centralna medicinska | knjižnica | 211 (Poročilo o delu CMK 2009, 2009 [sic 2010 | M ISSVK_2011 2006 |
| Poročilo o delu CMK 2009, 2009 [sic 2010]) in | knjižnica | Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo 212 | M ISSVK_2011 2006 |
| drugi članici, Študentski domovi in Univerzitetna | knjižnica | Maribor (Statut Univerze v Mariboru, člen 7, | M ISSVK_2011 2040 |
| kakovosti univerze 220, 2006). Univerzitetna | knjižnica | Maribor se je prvič lotila samoevalvacije svoje | M ISSVK_2011 2046 |
| uspešnost, aktualnost/temeljnost, dovzetnost, | knjižnica | kot učni center ter pripadnost/motiviranost zaposlenih | M ISSVK_2011 2048 |
| Čuš, 2006, str. 240). UKM ima kot osrednja | knjižnica | in samostojna institucija v okviru univerze | M ISSVK_2011 2051 |
| nova članica univerze postala še Univerzitetna | knjižnica | (UP UK), kar pa se do zdaj še ni uresničilo. | M ISSVK_2011 2070 |
| kot so predavalnice, računalniška učilnica, | knjižnica, | študijsko gradivo, spletne strani, oprema za | M ISSVK_2011 2085 |
| šolstvo decembra 2008) je bilo ugotovljeno, da ima | knjižnica | ustrezne prostore, da je njen delovni čas prilagojen | M ISSVK_2011 2096 |
| zaposlene. Osebje knjižnice je ustrezno usposobljeno, | knjižnica | UNG sledi razvoju univerze.Priporoča pa se nadaljevan | M ISSVK_2011 2097 |
| evalvacijo Sveta RS za visoko šolstvo junija 2009) je | knjižnica | že med ključnimi poudarki o prednostih omenjena | M ISSVK_2011 2099 |
| univerze, le 4 (NUK, CTK, UKM in Univerzitetna | knjižnica | Univerze v Novi Gorici).Iz rezultatov ankete | M ISSVK_2011 2114 |
| organiziranost knjižnice. En anketirani navaja, da se | knjižnica | srečuje s težavami na vseh področjih svojega | M ISSVK_2011 2151 |
| pogojev ponudnikov virov. Primer izjave: Kot | knjižnica | privatne visokošolske ustanove ne moremo dobiti | M ISSVK_2011 2154 |
| gradiva. Upoštevati dejstvo, da visokošolska | knjižnica | opravlja ne samo knjižnično ampak tudi informacijsko | M ISSVK_2011 2171 |
| knjižnice z daljšo zgodovinsko tradicijo, le ena | knjižnica | je bila ustanovljena pred nekaj leti.Večina njihovih | M ISSVK_2011 2216 |
| naravoslovno in tehnično študijsko okolje, ena | knjižnica | je univerzitetna in je namenjena vsem raziskovalnim | M ISSVK_2011 2217 |
| raziskovalnim oziroma študijskim področjem, ena | knjižnica | pa deluje na področju ekonomije.Njihova organiziranos | M ISSVK_2011 2217 |
| visokošolskih knjižničarjev meni, da je njegova | knjižnica, | ki ima, ne vem, tri ali štiri zaposlene, vendarle | M ISSVK_2011 2244 |
| tri ali štiri zaposlene, vendarle univerzitetna | knjižnica. | Recimo, na tem nivoju smo še relativno šibki in | M ISSVK_2011 2244 |
| vztrajajo na tej nevarni terminologiji ... univerzna | knjižnica | naproti univerzitetni.In univerzna kot sinonim | M ISSVK_2011 2245 |
| pa med knjižnicami ima [lahko] smolo, ker je | knjižnica | nebodigatreba ali jo je treba najprej ukinit | M ISSVK_2011 2297 |
| zakonodaja trenutno dopušča, da se visokošolska | knjižnica | ukine, in se poveže s "pajdaši", s splošno knjižnico | M ISSVK_2011 2299 |
| medicinska fakulteta. Ampak piše tam samo primerna | knjižnica. | U7 Ampak ne pozabljat, da je okolje popolnoma | M ISSVK_2011 2311 |
| zastavljenih meril. Lahko se torej zgodi, da | knjižnica | preprosto nima pogojev za njihovo doseganje, | M ISSVK_2011 2361 |
| določali nek minimalen nabor storitev, ki jih | knjižnica | ponuja.Kaj pa če knjižnica ponuja precej več | M ISSVK_2011 2363 |
| storitev, ki jih knjižnica ponuja. Kaj pa če | knjižnica | ponuja precej več od tega?Pa bodo rekli, tega | M ISSVK_2011 2364 |
| je standard bistveno nižji od ravni, ki jih je | knjižnica | že dosegla.Tako da je lahko in plus in minus | M ISSVK_2011 2365 |
| da je lahko in plus in minus. Tako da, vsaka | knjižnica | se razvija v svojem okolju ... U4 Jaz mislim, da | M ISSVK_2011 2367 |
| zelo velike knjižnice. Recimo nam, ki smo majhna | knjižnica, | bi standardi... meni se zdijo standardi najslabše | M ISSVK_2011 2368 |
| je jasno, da vsega ne moremo delat kot velika | knjižnica. | Torej nas je fakulteta ustanovila, in nas financira | M ISSVK_2011 2369 |
| prejšnji izredno konkretni, kot naši iz leta 89 - | knjižnica | mora imeti to pa to.Ti pa so že narejeni bolj | M ISSVK_2011 2381 |
| že narejeni bolj kot smernice, v bistvu vsaka | knjižnica | si mora sama določit, kaj so tisti "outcomi" | M ISSVK_2011 2382 |
| konkretni, da bi se lahko na njih oprli, ampak se | knjižnica | mora sama znajti, meriti vplive na svoje okolje | M ISSVK_2011 2384 |
| novih polic, če mi letno dokupimo toliko gradiva, | knjižnica | pa je polna, potrebujemo toliko polic. neučinkovitosti | M ISSVK_2011 2392 |
| fakulteta oziroma oddelek. In oni vedo, da | knjižnica | mora biti.... Zdi se mi, da se nič ne da naredit | M ISSVK_2011 2443 |
| če nimaš kvantitativnega kazalnika koliko ena | knjižnica | potrebuje letno enot ...Jaz bom zelo banalno karikirala | M ISSVK_2011 2484 |
| morali biti primerljivi. Seveda zdaj ena naša | knjižnica | je manjša itn.Tako da v to smer gre, kakor jaz | M ISSVK_2011 2511 |
| splošnimi knjižnicami, majhna. U5 ... pač ker smo | knjižnica, | ki je na začetku, tudi treba opozoriti, da v | M ISSVK_2011 2518 |
| kazalnike. ... Skratka, ... bi jaz ugotovila, da je moja | knjižnica | veliko slabša ali boljša od knjižnice na fakulteti | M ISSVK_2011 2541 |
| matično okolje kot samostojna oziroma nesamostojna | knjižnica. | Sogovorniki so se strinjali, da bo dokument težko | M ISSVK_2011 2558 |
| da smo pokriti z vseh dejavnosti. Potem se | knjižnica | prilagaja potrebam.Če je veliko klasičnih storitev | M ISSVK_2011 2570 |
| se definira kakšen standard, da visokošolska | knjižnica | mora imeti, kar se tiče vloženih virov.Mogoče | M ISSVK_2011 2582 |
| ... In zdaj se moramo mi kot univerzitetna | knjižnica | vprašat: ali smo mi krivi za to ... V1 Moramo pa | M ISSVK_2011 2639 |
| kakovostna storitev, ki jo ti imaš, SIK [splošna | knjižnica] | pa jo morda še nima. S1 Točno tako. | M ISSVK_2011 2643 |
| poglede oziroma zahteve glede tega, kako naj se | knjižnica | dokazuje oziroma vrednoti.Zato bodo morebiti | M ISSVK_2011 2671 |
| Ministrstvo, so se tam grozno razkurili, da bo pa vsaka | knjižnica | hotela komunicirat z Ministrstvom.Mi lahko komunicira | M ISSVK_2011 2686 |
| okošolskim oziroma univerzitetnim knjižnicam. Kot prva | knjižnica | iz nenemško govorečih področij se je primerjalnega | M ISSVK_2011 2747 |
| podatki za leto 2006 udeležila Centralna tehniška | knjižnica | Univerze v Ljubljani in nato s podatki za predhodna | M ISSVK_2011 2747 |
| knjižničnega sistema UL dne 30. 3. 2008. Sodelujoča | knjižnica | mora sama poskrbeti za interaktivni vnos podatkov | M ISSVK_2011 2749 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 4.698 4.798 4.898 4.998 5.098 5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |