knjižnica (5.498-5.597)

obdržal delo skriptorja še do 10. marca 1797, da je	knjižnica	lahko ostala odprta tudi popoldne. Od Hladnika	M K_2009_5_SK 252
ostala odprta tudi popoldne. Od Hladnika je	knjižnica	večkrat prejela knjižne darove, nazadnje v letu	M K_2009_5_SK 253
poslansko zastopstvo navedlo v zahtevi, da je "javna	knjižnica"	last vseh, se namreč ni dalo zagovarjati, kajti	M K_2009_5_SK 260
105 del v 154 zvezkih. Kmalu zatem je licejska	knjižnica	doživela večji, izredno dragocen prirast. Leta	M K_2009_5_SK 262
licejski knjižnici, jo tja tudi poslal in tako je	knjižnica	prejela dragoceno knjižno zalogo, skoraj same	M K_2009_5_SK 265
mogoče vzeti nazaj, saj bi se s tem licejska	knjižnica	spustila na nivo depozitnega urada.Za predstojništvo	M K_2009_5_SK 297
trojnih vrstah. Če naj bi se semeniška in Barbova	knjižnica	s svojimi 7000 do 8000 zvezki združili z licejsko	M K_2009_5_SK 303
to knjižnico pod imenom "Barbova fidejkomisna	knjižnica"	hraniti posebej, kataloge zanjo pa voditi ločeno	M K_2009_5_SK 306
licejski knjižnici v Ljubljani." S tem je licejska	knjižnica	razen možnosti, da brezplačno dopolnjuje svoj	M K_2009_5_SK 325
Wilde predlagal: "Glede na to, da se je licejska	knjižnica	s svojimi prvimi ustanovitelji, generalnim vikarjem	M K_2009_5_SK 332
Toda - politični dogodki so povzročili, da se je	knjižnica	povečane dotacije lahko veselila šele čez nekaj	M K_2009_5_SK 338
seznanjeni z novimi predpisi, po katerih naj bi se	knjižnica	uredila, posamezniki niso imeli dovolj časa,	M K_2009_5_SK 341
poslali javni knjižnici v Ljubljani. 21 Študijska	knjižnica	hrani seznam knjig iz Wildejeve zapuščine, ki	M K_2009_5_SK 349
tablo z obvestilom, da se v zgradbi nahaja javna	knjižnica,	vendar zaman.Po njegovi oceni se je v knjižnici	M K_2009_5_SK 358
oceniti, pripraviti poročilo o knjigah, ki jih	knjižnica	že ima in predlog, kako bi bodoče dvojnice lahko	M K_2009_5_SK 384
ocenjeno na 7263 goldinarjev in 29 kron. Licejska	knjižnica	je s tega seznama že imela 71 del v 224 zvezkih	M K_2009_5_SK 386
ostala v prostorih knjižnice do leta 1831. Zoisova	knjižnica	je naravoslovne stroke licejske knjižnice pomembno	M K_2009_5_SK 390
odpravi prostorske stiske, deloma pa zato, da bi	knjižnica	ob pričakovanem obisku cesarja pri njegovi vrnitvi	M K_2009_5_SK 414
1821 in se glasi: "Bolj zanimiva je bila za nas	knjižnica,	ki je zaupana dobrodušnemu Matiji Kalistru, ki	M K_2009_5_SK 432
prijaznostjo. Vsako dopoldne in popoldne odprta	knjižnica	sestoji iz 14.000 zvezkov.V čitalnici so bile	M K_2009_5_SK 433
pa vrnili dedičem. Kalistru ob nastopu službe	knjižnica	prav tako ni bila predana v likvidnem stanju	M K_2009_5_SK 454
iz dotacije, saj je bilo pričakovati, da si bo	knjižnica	ta izdatek povrnila s prodajo dvojnic.Toda -	M K_2009_5_SK 491
posvetil slovanskim spisom, do katerih je bila	knjižnica	do takrat precej mačehovska.Njegovo zasebno knjižnico	M K_2009_5_SK 518
je kupil Kastelic. Od te celote je študijska	knjižnica	postopoma pridobila 1291 del, večina ostalega	M K_2009_5_SK 520
bo te knjige mogoče urediti šele potem, ko bo	knjižnica	razpolagala s prostorom, ki naj bi ga pridobili	M K_2009_5_SK 556
majhnimi izdatki uvedla dunajska univerzitetna	knjižnica	in da se je ta ukrep izkazal kot zelo smotrn	M K_2009_5_SK 583
Po poročilu Likawetza 14. septembra 1848 je	knjižnica	razpolagala s tremi dobro urejenimi čitalnicami	M K_2009_5_SK 598
ki jo je sestavljalo več kot 30.000 zvezkov;	knjižnica	se mu lahko zahvali za kataloge, ki jih je večinoma	M K_2009_5_SK 611
Kastelic. Ko je bil licej leta 1850 ukinjen, se je	knjižnica	ločila od na novo organizirane gimnazije, ki	M K_2009_5_SK 617
prejela še danes veljavni naziv "C. kr. Študijska	knjižnica"	(K. k. Studienbibliothek)33 , stari knjižnični	M K_2009_5_SK 618
po njihovem sklepu tudi ljubljanska študijska	knjižnica	deležna njihovih tiskov. Po navedbah glavnega	M K_2009_5_SK 626
obsegu 66 del v 85 zvezkih, v letu 1861 pa je	knjižnica	iz zapuščine gimnazijskega učitelja Franca Metelka	M K_2009_5_SK 662
vlade 3. septembra 1862, št. 11.829, je študijska	knjižnica	dobila tudi nalogo, da ponudi strokovne priročnike	M K_2009_5_SK 682
Zaradi različnih odločb državnega ministrstva je	knjižnica	za obdobje od leta 1861 do 1864 kot povračilo	M K_2009_5_SK 689
goldinarjev letne plače. V letih 1866 in 1868 je	knjižnica	prejela 93 goldinarjev kot skupno povračilo za	M K_2009_5_SK 701
imenovan pisec pričujočega dela. V letu 1888 je	knjižnica	v drugem nadstropju dobila dve novi sobi za knjige	M K_2009_5_SK 760
knjižnični sobi (7 in 8) v drugem nadstropju, ki ju je	knjižnica	dobila šele leta 1888, znova odstopiti gimnaziji	M K_2009_5_SK 764
knjižnici odobrili enake ugodnosti, je odslej	knjižnica	skoraj vse potrebno naročala z njihovim posredovanjem	M K_2009_5_SK 770
režijskih stroškov gimnazije, kasneje pa je študijska	knjižnica	plačevala lasten pavšal v višini 60 goldinarjev	M K_2009_5_SK 772
Stroški selitve so znašali 707 kron. Študijska	knjižnica	v zasebni hiši (v času poročanja) razpolaga s	M K_2009_5_SK 791
zvezki kupljenih kontinuand in majhna priročna	knjižnica.	V kleti te zasebne hiše, ki je prej služila kot	M K_2009_5_SK 792
dvojnice. Poleg teh prostorov ima študijska	knjižnica	v približno 400 korakov oddaljenem deželnem muzeju	M K_2009_5_SK 794
dolžnostnimi primerki. Pomembnejših darov zasebnikov	knjižnica	doslej ni prejela.Nekateri zasebniki so knjižnici	M K_2009_5_SK 836
objavah svojih spisov spomnili, da jim je študijska	knjižnica	posredovala manjši ali večji del gradiva za njihovo	M K_2009_5_SK 839
centralni komisiji 22. junija 1871; takrat je bila	knjižnica	odprta 6 dni v tednu po 6 ur dnevno. Pisec je	M K_2009_5_SK 847
od 13. do 15. ure. Že od leta 1897 naprej je	knjižnica	beročemu občinstvu na razpolago tudi ob ponedeljkih	M K_2009_5_SK 849
selitve so bile končane šele leta 1908, ko je bila	knjižnica	v celoti nameščena v nove prostore v današnji	M K_2009_5_SK 882
okviru formatov. Tak sistem skladiščenja je	knjižnica	ohranila tudi v Plečnikovi palači na Turjaški	M K_2009_5_SK 885
NAMEN IN NALOGE SPECIALNE KNJIŽNICE 1.1 Specialna	knjižnica	je organizacija ali del organizacije, ki opravlja	M MSSK_2000 17
specializirani informacijski center ipd. 1.2 Specialna	knjižnica	je organizacijska enota v okviru kulturnih, izobraževalnih	M MSSK_2000 17
določeno v ustanovitvenem aktu. 1.3 Specialna	knjižnica	podpira delovni in raziskovalni proces organizacije	M MSSK_2000 17
lahko pa tudi drugih uporabnikov. Specialna	knjižnica,	ki je samostojna pravna oseba, je namenjena predvsem	M MSSK_2000 18
informacijskih virov, ki jih ne hrani specialna	knjižnica	sama, - oblikovanje in posredovanje podatkovnih	M MSSK_2000 18
dokumentacijsko in informacijsko dejavnostjo specialna	knjižnica	neposredno prispeva k uresničevanju ciljev in	M MSSK_2000 19
informacijske tehnologije in trga informacij se specialna	knjižnica	razvija v informacijski center, ki se v prvi	M MSSK_2000 21
dokumentacijske in informacijske dejavnosti. 1.9 Specialna	knjižnica	je glavna opora procesa prenosa znanja v organizaciji	M MSSK_2000 21
organizacije oziroma knjižnice. Če specialna	knjižnica	interno zaračunava storitve tudi uporabnikom	M MSSK_2000 24
je lahko pravna ali fizična oseba. Specialna	knjižnica	lahko opravlja knjižnično, dokumentacijsko in	M MSSK_2000 28
dejavnost tudi kot javno službo. 2.2 Če specialna	knjižnica	opravlja knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 28
vzajemni bibliografski sistem. 2.3 Specialna	knjižnica,	ki opravlja knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 29
jih opravlja v okviru javne službe specialna	knjižnica	za uporabnike izven matične organizacije brezplačno	M MSSK_2000 30
ostalimi oddelki v okviru organizacije, če	knjižnica	ni samostojna pravna oseba, - naloge specialne	M MSSK_2000 31
knjižnice. Pri svojem delovanju izpolnjuje specialna	knjižnica	vse zakonsko določene obveznosti s področja knjižnične	M MSSK_2000 32
naročilo. Hranjenje in varovanje gradiva izvaja	knjižnica	z ustreznimi strokovnimi postopki, ki jih priporočajo	M MSSK_2000 35
razvojno in raziskovalno dejavnostjo sledi specialna	knjižnica	razvojnim trendom svoje osnovne stroke, knjižničarstva	M MSSK_2000 37
računalništva in komunikacij. 2.6 Specialna	knjižnica	zagotavlja, da so v slovenski nacionalni bibliografiji	M MSSK_2000 37
zaposleni v matični organizaciji. 2.7 Specialna	knjižnica	naj redno ugotavlja uspešnost svojega delovanja	M MSSK_2000 37
FINANCIRANJE SPECIALNE KNJIŽNICE 3.1 Specialna	knjižnica	predstavlja eno od pomembnih investicij vsake	M MSSK_2000 38
informacijskih virov, ki jih zagotavlja specialna	knjižnica,	- obsega in vrste storitev specialne knjižnice	M MSSK_2000 40
virov se povečajo tudi v primeru, da specialna	knjižnica	v skladu z razvojnim programom matične organizacije	M MSSK_2000 42
znanstveno oziroma strokovno področje. 3.4 Specialna	knjižnica	pridobiva sredstva iz: - sredstev matične organizacije	M MSSK_2000 42
rezultatih dela oziroma o svoji uspešnosti specialna	knjižnica	redno poroča financerju oziroma financerjem dejavnosti	M MSSK_2000 44
oziroma financerjem dejavnosti. 3.7 Specialna	knjižnica	zbira v skladu z veljavnimi standardi in priporočili	M MSSK_2000 44
zahtevnosti programa, ki ga zagotavlja specialna	knjižnica,	- velikosti zbirke knjižničnega gradiva ter drugih	M MSSK_2000 51
informacijskih virov, do katerih zagotavlja specialna	knjižnica	dostop svojim uporabnikom ter od vrste in obsega	M MSSK_2000 51
števila prostorov, ki jih uporablja specialna	knjižnica	pri izvajanju svoje dejavnosti, - tehnološke	M MSSK_2000 51
opremljenosti knjižnice, - časa, ko je specialna	knjižnica	na voljo uporabnikom, - števila in strukture	M MSSK_2000 51
tridimenzionalno in drugo gradivo. Specialna	knjižnica	naj zagotavlja dostop tudi do drugih informacijskih	M MSSK_2000 61
do drugih informacijskih virov. 6.3 Specialna	knjižnica	naj ažurno pridobiva knjižnično gradivo iz različnih	M MSSK_2000 61
informacijskih virov. 6.4 Če deluje specialna	knjižnica	znotraj matične organizacije, sestavljene iz	M MSSK_2000 62
organizacije, sestavljene iz več enot, naj bo	knjižnica	osrednje mesto za nabavo, strokovno obdelavo	M MSSK_2000 62
svetovnje. 6.5 Knjižnično gradivo naj specialna	knjižnica	organizira na osnovi upoštevanja nacionalno veljavnih	M MSSK_2000 62
učinkovito iskanje oziroma dostopnost. 6.6 Specialna	knjižnica	naj v skladu z nacionalnimi oziroma mednarodnimi	M MSSK_2000 62
knjižničnega gradiva. Če opravlja specialna	knjižnica	knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko	M MSSK_2000 64
bibliografskem sistemu dolžna sodelovati. 6.7 Specialna	knjižnica,	ki ni samostojna pravna oseba, naj skrbi tudi	M MSSK_2000 64
7. STORITVE SPECIALNE KNJIŽNICE 7.1 Specialna	knjižnica	naj vzpostavi, podpira, vzdržuje in razvija ustrezen	M MSSK_2000 65
informacijskih storitev, ki naj jih zagotavlja specialna	knjižnica,	so: 7.4.1 Informacijske storitve: posredovanje	M MSSK_2000 66
itd. 7.5 Pri izvajanju storitev naj specialna	knjižnica	posveča posebno pozornost osebnim stikom z uporabniki	M MSSK_2000 68
PROSTORI IN OPREMA SPECIALNE KNJIŽNICE 8.1 Specialna	knjižnica	naj ima primerne, dobro načrtovane, optimalno	M MSSK_2000 69
tega dela. Za potrebe raziskave je opredeljena	knjižnica	kot kulturna ustanova, njena knjižnična zbirka	M NS_Nkz_2011 4
skupin pri dostopnosti informacij uresničuje	knjižnica	s spoštovanjem njihovih potreb in zmožnosti,	M NS_Nkz_2011 28
jevarstvene in socialne problematike? Kakšen vpliv ima	knjižnica	na ustvarjalnost, znanje, na vrednote prebivalcev	M NS_Nkz_2011 41
o splošnih knjižnicah, 1995, navaja: »Splošna	knjižnica,	dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja	M NS_Nkz_2011 118
problema). Standardi že v členu 1.1. povedo, da bo	knjižnica	s knjižničnim gradivom in storitvami uveljavljala	M NS_Nkz_2011 125
je uveljavljena kot osnovo sredstvo, s katerim	knjižnica	izvaja svoj program za uresničevanje splošno	M NS_Nkz_2011 140
in zasebnega dostopa do informacij, ki ju mora	knjižnica	braniti in zagovarjati.Vodeb (et al., 2009) opozarja	M NS_Nkz_2011 156
podatka, kako je določen znesek, ki ga posamezna	knjižnica	opredeli kot strošek in ga naprti kot plačilo	M NS_Nkz_2011 158
presežkom Zaradi pestrosti poslanstva, ki ga	knjižnica	uresničuje s knjižnično zbirko, vsebina knjižničnega	M NS_Nkz_2011 162
osnovi poznavanja potreb okolja, kar pomeni, da	knjižnica	ne more biti nevtralna do dogajanja v okolju	M NS_Nkz_2011 178
vseh, ne pa določene manjšine. Ker je splošna	knjižnica	namenjena vsem za vse vidike življenja, je njegov	M NS_Nkz_2011 182

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  4.998 5.098 5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani