Korpus bibliotekarstva

knjižnica (6.098-6.197)


obveznega izvoda, danes pa je druga največja javna      knjižnica      v Veliki Britaniji. 20 Univerza je bila ustanovljen  Z Zr_1998_AM 388
Turčin, 1988, str. 2). 22 S terminom študijska      knjižnica      so v Avstro-Ogrski monarhiji poimenovali splošno  Z Zr_1998_AM 396
potrebam strok in predmetov, tudi obča univerzitetna      knjižnica,      katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah  Z Zr_1998_AM 397
Njena glavna naloga je, da kot univerzitetna      knjižnica      pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih panogah  Z Zr_1998_AM 398
smereh, kot narodna (ljudska oziroma javna, op.p.)      knjižnica      pa, da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe  Z Zr_1998_AM 398
za uvajanje novih študijskih programov in če      knjižnica      še ni dosegla standardov glede velikosti zbirke  Z Zr_1998_AM 413
potrebna zlasti sodobno urejena visokošolska      knjižnica      z ustreznim izborom bibliotekarske in druge strokovne  Z Zr_1998_BB 164
bibliotekarstva sodelovala Narodna in univerzitetna      knjižnica      s svojim bogatim fondom bibliotekarskega gradiva  Z Zr_1998_BB 311
so se oblikovale v naslednje zahteve: - ali      knjižnica      ima publikacijo z določenim naslovom in določenega  Z Zr_1998_DZ 7
katere izdaje tega dela so v knjižnici, - ali      knjižnica      ima publikacijo z določeno vsebino. Zadnjo nalogo  Z Zr_1998_DZ 7
pomeni, da bo uporabnik lahko odšel prepričan, da      knjižnica      ne premore nobene Jeseninove knjige, če ga kazalka  Z Zr_1998_DZ 132
pa lahko kazalko zahtevamo oz. pričakujemo? Če      knjižnica      ima publikacijo, v kateri se pojavi tudi oblika  Z Zr_1998_DZ 134
Štajerske v različnih pogledih. Leta 1925 se      knjižnica      preoblikuje v Študijsko knjižnico v Mariboru  Z Zr_1998_HB 6
Univerze v Mariboru, ko postane Univerzitetna      knjižnica      Maribor. 1.   Z Zr_1998_HB 7
1. Z besedo      knjižnica      označujemo po določenih načelih izbrano in urejeno  Z Zr_1998_HB 9
širile. Med slednje sodi tudi Univerzitetna      knjižnica      Maribor, ki je v dobrih devetdesetih letih -  Z Zr_1998_HB 17
občnem zboru. Bila je zamišljena kot specialna      knjižnica      društvenega, zaprtega tipa.Njeno poglavitno gradivo  Z Zr_1998_HB 48
bibliografije o Štajerski niso prinašale. Ker je      knjižnica      zbirala slovenske tiske, tudi periodične publikacije  Z Zr_1998_HB 52
) Leta 1918, še pred razpadom monarhije, je      knjižnica      štela 2026 del v 3535 zvezkih.4 Knjižnica Zgodovinskega  Z Zr_1998_HB 57
za Slovensko Štajersko je bila torej specialna      knjižnica      predvsem zgodovinskih ved.Njena ideja je bila  Z Zr_1998_HB 57
javno splošno znanstveno knjižnico. Društvena      knjižnica      je bila strokovno preozka, kakšnih drugih večjih  Z Zr_1998_HB 61
Beogradu in vseučiliške v Zagrebu dobivala tudi      knjižnica      Zgodovinskega društva v Mariboru.5 Za to naredbo  Z Zr_1998_HB 63
tudi v Mariboru treba gledati, da se ustanovi      knjižnica      vsaj za največje potrebe...", ker je "za vsako  Z Zr_1998_HB 64
potrebe...", ker je "za vsako znanstveno delo      knjižnica      prvi predpogoj".6 Konec leta je mariborska  Z Zr_1998_HB 64
študijske knjižnice. Mesto je želelo, da se "     knjižnica      čimprej zapolni, da bo odgovarjala potrebam našega  Z Zr_1998_HB 65
društvo v Mariboru in predlagal, naj bo njegova      knjižnica      osnova te nove knjižnice.7 Ob tem velja opozoriti  Z Zr_1998_HB 66
je bila dotlej v Sloveniji samo ena študijska      knjižnica      in to v Ljubljani, ki so zanjo iz navade še zmeraj  Z Zr_1998_HB 66
naj bi njihova postala državna javna študijska      knjižnica,      kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska  Z Zr_1998_HB 69
kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska      knjižnica      v Ljubljani.Za edinega od Župančičevih   Z Zr_1998_HB 69
je javna in da posluje pod imenom 'Studijska      knjižnica      v Mariboru' ter služi znanstvenim in občeprosvetnim  Z Zr_1998_HB 76
mariborska občina. Obveznih izvodov Studijska      knjižnica      v Mariboru, zlasti po zakonu, ki ga je o njih  Z Zr_1998_HB 78
izvode s Kranjskega do 1918 zbirala samo Študijska      knjižnica      v Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna  Z Zr_1998_HB 83
Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna      knjižnica      (kajpada poleg dvorne na Dunaju).Njuna skrb je  Z Zr_1998_HB 83
periodičnih publikacij. Mariborska Študijska      knjižnica      je še nadaljevala z dopolnjevanjem literature  Z Zr_1998_HB 85
zgodovinopisne in narodopisne strokovnosti se je      knjižnica      začela vse bolj odpirati drugim znanstvenim področjem  Z Zr_1998_HB 87
septembra 1945. 'Po njej je imela Studijska      knjižnica      v Mariboru: 1. nuditi oblastvom in ustanovam  Z Zr_1998_HB 93
gradivo s svojega delovnega območja. Studijska      knjižnica      v Mariboru je zato še poglabljala tisti del svojega  Z Zr_1998_HB 96
še danes. Poleg obveznih izvodov je začela      knjižnica      prejemati po zakonu iz 1971. leta" še en obvezen  Z Zr_1998_HB 101
knjižnice v Ljubljani druga slovenska arhivska      knjižnica.     Njena odgovornost za varovanje slovenske tiskovne  Z Zr_1998_HB 102
šolstvo, je bilo logično, da je postala Študijska      knjižnica      v mestu njegova osrednja knjižnica, saj je imela  Z Zr_1998_HB 106
Študijska knjižnica v mestu njegova osrednja      knjižnica,      saj je imela za takšno funkcijo najprimernejše  Z Zr_1998_HB 106
Maribor, ji je v statutu določil, da "je osrednja      knjižnica      višjih in visokih šol v Mariboru".12 Leta 1965  Z Zr_1998_HB 107
njena prva naloga, da je takrat postala osrednja      knjižnica      mariborskih visokošolskih zavodov.Uresničevanje  Z Zr_1998_HB 109
informacijskem sistemu, ki ga je vodila Študijska      knjižnica.     Ko je bila 1975. leta ustanovljena Univerza v  Z Zr_1998_HB 113
leta ustanovljena Univerza v Mariboru, je bila      knjižnica      njena soustanoviteljica in članica.Takrat se  Z Zr_1998_HB 114
1971, je skupščina SR Slovenije ugotovila, da      knjižnica      ne more biti članica univerze, marveč samo ustanova  Z Zr_1998_HB 116
vse pravice in obveznosti.13 S tem odlokom je      knjižnica      postala članica univerze, kar je eden od pogojev  Z Zr_1998_HB 117
pogojev za integrirano univerzo. Univerzitetna      knjižnica      Maribor je v dobrih tridesetih letih razvijala  Z Zr_1998_HB 118
Njegov osnovni ugovor je v tem, da ima vsaka      knjižnica      svoje uporabnike in da so infomacijske potrebe  Z Zr_1998_JP 165
ki smo ga tudi omenili, citiranje tistega, kar      knjižnica      hrani oz. bi morali hraniti, v objavljenih delih  Z Zr_1998_JP 179
instituciji, ki jo pokriva določena specializirana      knjižnica,      citirajo praviloma samo dela iz temeljnih revij  Z Zr_1998_JP 184
serijske literature, naj bi pomenilo, da naj tudi      knjižnica      prilagodi svojo nabavo temu.To ne velja samo  Z Zr_1998_JP 188
1 UVOD Narodna in univerzitetna      knjižnica      (NUK) je leta 1988 začela uporabljati COBISS  Z Zr_1998_MZu 9
Računalniški katalog za vse gradivo Če želi      knjižnica      avtomatizirati svoje funkcije, predvsem izposojo  Z Zr_1998_MZu 21
opredeljeni; 2. cilji; opisane so, 3. naloge, ki jih bo      knjižnica      opravljala, nato pa 4. pogoji, s katerimi bo  Z Zr_1998_NS 14
skupnost naj se nadaljuje v prostorih knjižnice,      knjižnica      pa naj bo »dnevna soba lokalne skupnosti za vsakogar  Z Zr_1998_NS 20
Prav tako je dobro zapisati, na kateri ravni bo      knjižnica      opravljala svoje dejavnosti, npr. na osnovni  Z Zr_1998_NS 39
posamezna enota oz. izposojevališče (osrednja      knjižnica,      krajevna knjižnica) ali v širšem dogovorjenem  Z Zr_1998_NS 40
izposojevališče (osrednja knjižnica, krajevna      knjižnica)      ali v širšem dogovorjenem območju (npr. obdelavo  Z Zr_1998_NS 40
usmeritve mora biti tudi jasno razvidno, komu      knjižnica      namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka knjižnica  Z Zr_1998_NS 41
knjižnica namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka      knjižnica      načrtovati prostor za vse svoje (tudi potencialne  Z Zr_1998_NS 42
v primeru samostojne stavbe), komu in čemu je      knjižnica      namenjena in koga prav posebno nagovarja.V primeru  Z Zr_1998_NS 55
vrsti nalog (ožje, širše). Splošnoizobraževalna      knjižnica      je demokratični informacijski, referenčni in  Z Zr_1998_NS 89
lokacije in možnost vračanja tudi v času, ko je      knjižnica      zaprta. - Listanje po novih knjigah (knjižničnem  Z Zr_1998_NS 131
nemške knjižnice, ki so ga imenovale tridelna      knjižnica      (Harms, str. 168).V tem primeru je klasični postavitv  Z Zr_1998_NS 150
avdio kaset, CD, tekoče periodike, s katerim      knjižnica      želi vzbuditi zanimanje bralcev in njihovo željo  Z Zr_1998_NS 152
je gradivo dostopno. Preostale terminale pa      knjižnica      namesti tudi v oddelkih in' posameznih zbirkah  Z Zr_1998_NS 159
oddelkih in' posameznih zbirkah, kjer pa bo morala      knjižnica      nuditi tudi dostop do drugih elektronskih informacij  Z Zr_1998_NS 159
potreboval bo tudi asistenco knjižničarja, ali pa bo      knjižnica      na nekaj računalniških mestih v ločenem oddelku  Z Zr_1998_NS 160
vseh drugih dokumentov, na osnovi katerih je      knjižnica      nastala.Še ena ovira za sodelovanje pri tem vrednoten  Z Zr_1998_NS 174
dobre izkušnje, ne bodo vplivali na to, da vsaka      knjižnica      zase ne bi ostala še naprej unikum.Na koncu pa  Z Zr_1998_NS 177
knjižnici. Z iskanjem v AIK ugotovimo: 1. ali ima      knjižnica      določeno publikacijo, ki jo označuje avtor ali  Z Zr_1998_PM 12
2. katere publikacije določenega avtorja ima      knjižnica;      3. katere izdaje, prevode, priredbe določenega  Z Zr_1998_PM 12
izdaje, prevode, priredbe določenega dela ima      knjižnica.      1.3 Kataložni vpis AIK je sestavljen iz  Z Zr_1998_PM 12
in cerkvene knjižnice podržavljene. Kraljevska      knjižnica      v Parizu je spremenila svoje ime v Nacionalno  Z Zr_1998_PM 35
Librarv v Oxfordu 1882, državna in univerzitetna      knjižnica      v VVroclavu 1886, Columbia College Librarv in  Z Zr_1998_PM 50
1886, Columbia College Librarv in univerzitetna      knjižnica      v Kielu 1888, javna in univerzitetna knjižnica  Z Zr_1998_PM 50
knjižnica v Kielu 1888, javna in univerzitetna      knjižnica      v Pragi 1897, dvorna knjižnica na Dunaju 1901  Z Zr_1998_PM 50
univerzitetna knjižnica v Pragi 1897, dvorna      knjižnica      na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna knjižnica  Z Zr_1998_PM 50
knjižnica na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna      knjižnica      v Munchnu 1911, Univerzitetna knjižnica v Baslu  Z Zr_1998_PM 50
državna knjižnica v Munchnu 1911, Univerzitetna      knjižnica      v Baslu 1914, Vatikanska knjižnica 1930, itd  Z Zr_1998_PM 50
Univerzitetna knjižnica v Baslu 1914, Vatikanska      knjižnica      1930, itd. 2.3 Jewettov pravilnik Charles  Z Zr_1998_PM 50
avtorja, naslov ali temo; 2. katalog popisuje, kaj      knjižnica      ima od določenega avtorja, na določeno temo ali  Z Zr_1998_PM 73
manjkajočo vrzel za bibliografski opis je Kongresna      knjižnica      v VVashingtonu še istega leta pripravila: "Rules  Z Zr_1998_PM 98
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, kijih hrani      knjižnica,      razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod  Z Zr_1998_RB 2
tretja najstarejša delujoča javna znanstvena      knjižnica      v Sloveniji in še vedno med najpomembnejšimi  Z Zr_1998_RB 5
poleg tiste, ki jo hrani Narodna in univerzitetna      knjižnica,      druga največja zbirka slovenskega tiska do leta  Z Zr_1998_RB 9
redkosti, ki jih nima nobena druga slovenska      knjižnica.      Hrani tudi več pomembnih rokopisov (F. Prešerna  Z Zr_1998_RB 11
jbogatejšimi zbirkami te vrste v Sloveniji. Letno ima      knjižnica      okoli 3000 obiskovalcev in izposodi ok. 30.000  Z Zr_1998_RB 18
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, ki jih hrani      knjižnica,      razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod  Z Zr_1998_RB 24
ki ga je pridobila Narodna in univerzitetna      knjižnica      v Ljubljani. [ . . . ]. Znana sta primerka v  Z Zr_1998_RB 115
knjižničnega gradiva. Spričo težav, ki jih je imela      knjižnica      s pridobivanjem obveznih izvodov, je izdelal  Z Zr_1998_UJ 51
njegovim ravnateljevanjem je osrednja slovenska      knjižnica      dobila leta 1941 novo lastno poslopje. Težišče  Z Zr_1998_UJ 75
da bi knjižnico sistematično uredil in da bi      knjižnica      kot lokalna ustanova zbirala vso literaturo,  Z Zr_1998_UJ 99
obravnavala to ozemlje ter da bi kot študijska      knjižnica      služila znanstvenim in občeprosvetnim svrham  Z Zr_1998_UJ 99
znanstvenim in občeprosvetnim svrham." Študijska      knjižnica      je v prvi vrsti služila mariborskim dijakom.  Z Zr_1998_UJ 100
služila mariborskim dijakom. Kot nekaka centralna      knjižnica      je nadomeščala oziroma dopolnjevala dijaške knjižnice  Z Zr_1998_UJ 101
domoznanske dokumentacije. Današnja Univerzitetna      knjižnica      v Mariboru je v obdobju, ko je on delal v njej  Z Zr_1998_UJ 179
Dolarju in Brunu Hartmanu se je Univerzitetna      knjižnica      v Mariboru v dobrih šestdesetih letih razvila  Z Zr_1998_UJ 198
avstrijskem cesarstvu je bila gotovo dunajska Dvorna      knjižnica.     Delovna mesta v bibliotekah so zasedali že uveljavljen  Z Zr_1998_UJ 279

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 5.998 6.098



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA