Korpus bibliotekarstva
obveznega izvoda, danes pa je druga največja javna | knjižnica | v Veliki Britaniji. 20 Univerza je bila ustanovljen | Z Zr_1998_AM 388 |
Turčin, 1988, str. 2). 22 S terminom študijska | knjižnica | so v Avstro-Ogrski monarhiji poimenovali splošno | Z Zr_1998_AM 396 |
potrebam strok in predmetov, tudi obča univerzitetna | knjižnica, | katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah | Z Zr_1998_AM 397 |
Njena glavna naloga je, da kot univerzitetna | knjižnica | pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih panogah | Z Zr_1998_AM 398 |
smereh, kot narodna (ljudska oziroma javna, op.p.) | knjižnica | pa, da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe | Z Zr_1998_AM 398 |
za uvajanje novih študijskih programov in če | knjižnica | še ni dosegla standardov glede velikosti zbirke | Z Zr_1998_AM 413 |
potrebna zlasti sodobno urejena visokošolska | knjižnica | z ustreznim izborom bibliotekarske in druge strokovne | Z Zr_1998_BB 164 |
bibliotekarstva sodelovala Narodna in univerzitetna | knjižnica | s svojim bogatim fondom bibliotekarskega gradiva | Z Zr_1998_BB 311 |
so se oblikovale v naslednje zahteve: - ali | knjižnica | ima publikacijo z določenim naslovom in določenega | Z Zr_1998_DZ 7 |
katere izdaje tega dela so v knjižnici, - ali | knjižnica | ima publikacijo z določeno vsebino. Zadnjo nalogo | Z Zr_1998_DZ 7 |
pomeni, da bo uporabnik lahko odšel prepričan, da | knjižnica | ne premore nobene Jeseninove knjige, če ga kazalka | Z Zr_1998_DZ 132 |
pa lahko kazalko zahtevamo oz. pričakujemo? Če | knjižnica | ima publikacijo, v kateri se pojavi tudi oblika | Z Zr_1998_DZ 134 |
Štajerske v različnih pogledih. Leta 1925 se | knjižnica | preoblikuje v Študijsko knjižnico v Mariboru | Z Zr_1998_HB 6 |
Univerze v Mariboru, ko postane Univerzitetna | knjižnica | Maribor. 1. | Z Zr_1998_HB 7 |
1. Z besedo | knjižnica | označujemo po določenih načelih izbrano in urejeno | Z Zr_1998_HB 9 |
širile. Med slednje sodi tudi Univerzitetna | knjižnica | Maribor, ki je v dobrih devetdesetih letih - | Z Zr_1998_HB 17 |
občnem zboru. Bila je zamišljena kot specialna | knjižnica | društvenega, zaprtega tipa.Njeno poglavitno gradivo | Z Zr_1998_HB 48 |
bibliografije o Štajerski niso prinašale. Ker je | knjižnica | zbirala slovenske tiske, tudi periodične publikacije | Z Zr_1998_HB 52 |
) Leta 1918, še pred razpadom monarhije, je | knjižnica | štela 2026 del v 3535 zvezkih.4 Knjižnica Zgodovinskega | Z Zr_1998_HB 57 |
za Slovensko Štajersko je bila torej specialna | knjižnica | predvsem zgodovinskih ved.Njena ideja je bila | Z Zr_1998_HB 57 |
javno splošno znanstveno knjižnico. Društvena | knjižnica | je bila strokovno preozka, kakšnih drugih večjih | Z Zr_1998_HB 61 |
Beogradu in vseučiliške v Zagrebu dobivala tudi | knjižnica | Zgodovinskega društva v Mariboru.5 Za to naredbo | Z Zr_1998_HB 63 |
tudi v Mariboru treba gledati, da se ustanovi | knjižnica | vsaj za največje potrebe...", ker je "za vsako | Z Zr_1998_HB 64 |
potrebe...", ker je "za vsako znanstveno delo | knjižnica | prvi predpogoj".6 Konec leta je mariborska | Z Zr_1998_HB 64 |
študijske knjižnice. Mesto je želelo, da se " | knjižnica | čimprej zapolni, da bo odgovarjala potrebam našega | Z Zr_1998_HB 65 |
društvo v Mariboru in predlagal, naj bo njegova | knjižnica | osnova te nove knjižnice.7 Ob tem velja opozoriti | Z Zr_1998_HB 66 |
je bila dotlej v Sloveniji samo ena študijska | knjižnica | in to v Ljubljani, ki so zanjo iz navade še zmeraj | Z Zr_1998_HB 66 |
naj bi njihova postala državna javna študijska | knjižnica, | kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska | Z Zr_1998_HB 69 |
kakor se je 1919 poimenovala Državna študijska | knjižnica | v Ljubljani.Za edinega od Župančičevih | Z Zr_1998_HB 69 |
je javna in da posluje pod imenom 'Studijska | knjižnica | v Mariboru' ter služi znanstvenim in občeprosvetnim | Z Zr_1998_HB 76 |
mariborska občina. Obveznih izvodov Studijska | knjižnica | v Mariboru, zlasti po zakonu, ki ga je o njih | Z Zr_1998_HB 78 |
izvode s Kranjskega do 1918 zbirala samo Študijska | knjižnica | v Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna | Z Zr_1998_HB 83 |
Ljubljani ali s Štajerskega graška univerzitetna | knjižnica | (kajpada poleg dvorne na Dunaju).Njuna skrb je | Z Zr_1998_HB 83 |
periodičnih publikacij. Mariborska Študijska | knjižnica | je še nadaljevala z dopolnjevanjem literature | Z Zr_1998_HB 85 |
zgodovinopisne in narodopisne strokovnosti se je | knjižnica | začela vse bolj odpirati drugim znanstvenim področjem | Z Zr_1998_HB 87 |
septembra 1945. 'Po njej je imela Studijska | knjižnica | v Mariboru: 1. nuditi oblastvom in ustanovam | Z Zr_1998_HB 93 |
gradivo s svojega delovnega območja. Studijska | knjižnica | v Mariboru je zato še poglabljala tisti del svojega | Z Zr_1998_HB 96 |
še danes. Poleg obveznih izvodov je začela | knjižnica | prejemati po zakonu iz 1971. leta" še en obvezen | Z Zr_1998_HB 101 |
knjižnice v Ljubljani druga slovenska arhivska | knjižnica. | Njena odgovornost za varovanje slovenske tiskovne | Z Zr_1998_HB 102 |
šolstvo, je bilo logično, da je postala Študijska | knjižnica | v mestu njegova osrednja knjižnica, saj je imela | Z Zr_1998_HB 106 |
Študijska knjižnica v mestu njegova osrednja | knjižnica, | saj je imela za takšno funkcijo najprimernejše | Z Zr_1998_HB 106 |
Maribor, ji je v statutu določil, da "je osrednja | knjižnica | višjih in visokih šol v Mariboru".12 Leta 1965 | Z Zr_1998_HB 107 |
njena prva naloga, da je takrat postala osrednja | knjižnica | mariborskih visokošolskih zavodov.Uresničevanje | Z Zr_1998_HB 109 |
informacijskem sistemu, ki ga je vodila Študijska | knjižnica. | Ko je bila 1975. leta ustanovljena Univerza v | Z Zr_1998_HB 113 |
leta ustanovljena Univerza v Mariboru, je bila | knjižnica | njena soustanoviteljica in članica.Takrat se | Z Zr_1998_HB 114 |
1971, je skupščina SR Slovenije ugotovila, da | knjižnica | ne more biti članica univerze, marveč samo ustanova | Z Zr_1998_HB 116 |
vse pravice in obveznosti.13 S tem odlokom je | knjižnica | postala članica univerze, kar je eden od pogojev | Z Zr_1998_HB 117 |
pogojev za integrirano univerzo. Univerzitetna | knjižnica | Maribor je v dobrih tridesetih letih razvijala | Z Zr_1998_HB 118 |
Njegov osnovni ugovor je v tem, da ima vsaka | knjižnica | svoje uporabnike in da so infomacijske potrebe | Z Zr_1998_JP 165 |
ki smo ga tudi omenili, citiranje tistega, kar | knjižnica | hrani oz. bi morali hraniti, v objavljenih delih | Z Zr_1998_JP 179 |
instituciji, ki jo pokriva določena specializirana | knjižnica, | citirajo praviloma samo dela iz temeljnih revij | Z Zr_1998_JP 184 |
serijske literature, naj bi pomenilo, da naj tudi | knjižnica | prilagodi svojo nabavo temu.To ne velja samo | Z Zr_1998_JP 188 |
1 UVOD Narodna in univerzitetna | knjižnica | (NUK) je leta 1988 začela uporabljati COBISS | Z Zr_1998_MZu 9 |
Računalniški katalog za vse gradivo Če želi | knjižnica | avtomatizirati svoje funkcije, predvsem izposojo | Z Zr_1998_MZu 21 |
opredeljeni; 2. cilji; opisane so, 3. naloge, ki jih bo | knjižnica | opravljala, nato pa 4. pogoji, s katerimi bo | Z Zr_1998_NS 14 |
skupnost naj se nadaljuje v prostorih knjižnice, | knjižnica | pa naj bo »dnevna soba lokalne skupnosti za vsakogar | Z Zr_1998_NS 20 |
Prav tako je dobro zapisati, na kateri ravni bo | knjižnica | opravljala svoje dejavnosti, npr. na osnovni | Z Zr_1998_NS 39 |
posamezna enota oz. izposojevališče (osrednja | knjižnica, | krajevna knjižnica) ali v širšem dogovorjenem | Z Zr_1998_NS 40 |
izposojevališče (osrednja knjižnica, krajevna | knjižnica) | ali v širšem dogovorjenem območju (npr. obdelavo | Z Zr_1998_NS 40 |
usmeritve mora biti tudi jasno razvidno, komu | knjižnica | namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka knjižnica | Z Zr_1998_NS 41 |
knjižnica namenja dejavnost. Čeprav mora vsaka | knjižnica | načrtovati prostor za vse svoje (tudi potencialne | Z Zr_1998_NS 42 |
v primeru samostojne stavbe), komu in čemu je | knjižnica | namenjena in koga prav posebno nagovarja.V primeru | Z Zr_1998_NS 55 |
vrsti nalog (ožje, širše). Splošnoizobraževalna | knjižnica | je demokratični informacijski, referenčni in | Z Zr_1998_NS 89 |
lokacije in možnost vračanja tudi v času, ko je | knjižnica | zaprta. - Listanje po novih knjigah (knjižničnem | Z Zr_1998_NS 131 |
nemške knjižnice, ki so ga imenovale tridelna | knjižnica | (Harms, str. 168).V tem primeru je klasični postavitv | Z Zr_1998_NS 150 |
avdio kaset, CD, tekoče periodike, s katerim | knjižnica | želi vzbuditi zanimanje bralcev in njihovo željo | Z Zr_1998_NS 152 |
je gradivo dostopno. Preostale terminale pa | knjižnica | namesti tudi v oddelkih in' posameznih zbirkah | Z Zr_1998_NS 159 |
oddelkih in' posameznih zbirkah, kjer pa bo morala | knjižnica | nuditi tudi dostop do drugih elektronskih informacij | Z Zr_1998_NS 159 |
potreboval bo tudi asistenco knjižničarja, ali pa bo | knjižnica | na nekaj računalniških mestih v ločenem oddelku | Z Zr_1998_NS 160 |
vseh drugih dokumentov, na osnovi katerih je | knjižnica | nastala.Še ena ovira za sodelovanje pri tem vrednoten | Z Zr_1998_NS 174 |
dobre izkušnje, ne bodo vplivali na to, da vsaka | knjižnica | zase ne bi ostala še naprej unikum.Na koncu pa | Z Zr_1998_NS 177 |
knjižnici. Z iskanjem v AIK ugotovimo: 1. ali ima | knjižnica | določeno publikacijo, ki jo označuje avtor ali | Z Zr_1998_PM 12 |
2. katere publikacije določenega avtorja ima | knjižnica; | 3. katere izdaje, prevode, priredbe določenega | Z Zr_1998_PM 12 |
izdaje, prevode, priredbe določenega dela ima | knjižnica. | 1.3 Kataložni vpis AIK je sestavljen iz | Z Zr_1998_PM 12 |
in cerkvene knjižnice podržavljene. Kraljevska | knjižnica | v Parizu je spremenila svoje ime v Nacionalno | Z Zr_1998_PM 35 |
Librarv v Oxfordu 1882, državna in univerzitetna | knjižnica | v VVroclavu 1886, Columbia College Librarv in | Z Zr_1998_PM 50 |
1886, Columbia College Librarv in univerzitetna | knjižnica | v Kielu 1888, javna in univerzitetna knjižnica | Z Zr_1998_PM 50 |
knjižnica v Kielu 1888, javna in univerzitetna | knjižnica | v Pragi 1897, dvorna knjižnica na Dunaju 1901 | Z Zr_1998_PM 50 |
univerzitetna knjižnica v Pragi 1897, dvorna | knjižnica | na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna knjižnica | Z Zr_1998_PM 50 |
knjižnica na Dunaju 1901, Bavarska dvorna in državna | knjižnica | v Munchnu 1911, Univerzitetna knjižnica v Baslu | Z Zr_1998_PM 50 |
državna knjižnica v Munchnu 1911, Univerzitetna | knjižnica | v Baslu 1914, Vatikanska knjižnica 1930, itd | Z Zr_1998_PM 50 |
Univerzitetna knjižnica v Baslu 1914, Vatikanska | knjižnica | 1930, itd. 2.3 Jewettov pravilnik Charles | Z Zr_1998_PM 50 |
avtorja, naslov ali temo; 2. katalog popisuje, kaj | knjižnica | ima od določenega avtorja, na določeno temo ali | Z Zr_1998_PM 73 |
manjkajočo vrzel za bibliografski opis je Kongresna | knjižnica | v VVashingtonu še istega leta pripravila: "Rules | Z Zr_1998_PM 98 |
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, kijih hrani | knjižnica, | razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod | Z Zr_1998_RB 2 |
tretja najstarejša delujoča javna znanstvena | knjižnica | v Sloveniji in še vedno med najpomembnejšimi | Z Zr_1998_RB 5 |
poleg tiste, ki jo hrani Narodna in univerzitetna | knjižnica, | druga največja zbirka slovenskega tiska do leta | Z Zr_1998_RB 9 |
redkosti, ki jih nima nobena druga slovenska | knjižnica. | Hrani tudi več pomembnih rokopisov (F. Prešerna | Z Zr_1998_RB 11 |
jbogatejšimi zbirkami te vrste v Sloveniji. Letno ima | knjižnica | okoli 3000 obiskovalcev in izposodi ok. 30.000 | Z Zr_1998_RB 18 |
tiskov 15., 16. in 17. stoletja, ki jih hrani | knjižnica, | razvrščenih v nekaj tematskih skupin, ponekod | Z Zr_1998_RB 24 |
ki ga je pridobila Narodna in univerzitetna | knjižnica | v Ljubljani. [ . . . ]. Znana sta primerka v | Z Zr_1998_RB 115 |
knjižničnega gradiva. Spričo težav, ki jih je imela | knjižnica | s pridobivanjem obveznih izvodov, je izdelal | Z Zr_1998_UJ 51 |
njegovim ravnateljevanjem je osrednja slovenska | knjižnica | dobila leta 1941 novo lastno poslopje. Težišče | Z Zr_1998_UJ 75 |
da bi knjižnico sistematično uredil in da bi | knjižnica | kot lokalna ustanova zbirala vso literaturo, | Z Zr_1998_UJ 99 |
obravnavala to ozemlje ter da bi kot študijska | knjižnica | služila znanstvenim in občeprosvetnim svrham | Z Zr_1998_UJ 99 |
znanstvenim in občeprosvetnim svrham." Študijska | knjižnica | je v prvi vrsti služila mariborskim dijakom. | Z Zr_1998_UJ 100 |
služila mariborskim dijakom. Kot nekaka centralna | knjižnica | je nadomeščala oziroma dopolnjevala dijaške knjižnice | Z Zr_1998_UJ 101 |
domoznanske dokumentacije. Današnja Univerzitetna | knjižnica | v Mariboru je v obdobju, ko je on delal v njej | Z Zr_1998_UJ 179 |
Dolarju in Brunu Hartmanu se je Univerzitetna | knjižnica | v Mariboru v dobrih šestdesetih letih razvila | Z Zr_1998_UJ 198 |
avstrijskem cesarstvu je bila gotovo dunajska Dvorna | knjižnica. | Delovna mesta v bibliotekah so zasedali že uveljavljen | Z Zr_1998_UJ 279 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 5.998 6.098
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |