knjižnica (5.598-5.697)

tudi v Manifestu (1995), ki poudarja, da mora	knjižnica	v lokalni skupnosti v tej vlogi med nalogami	M NS_Nkz_2011 185
prepoznavanja in estetskih užitkov uporablja tudi	knjižnica	pri gradnji knjižnične zbirke za kulturno rast	M NS_Nkz_2011 193
Podobno trdi Pintar (2002, str. 39): »Le če lahko	knjižnica	zagotavlja pravo mero splošnosti v dostopnosti	M NS_Nkz_2011 205
sistem poskrbi za prebivalce, saj mora druga	knjižnica	razviti zanje ustrezno obliko dostopnosti knjižničnih	M NS_Nkz_2011 220
gradnji kulture s komunikacijo. Po njegovem vsaka	knjižnica	odreja kulturno politiko, ker (ibid.)»Vsak dokument	M NS_Nkz_2011 224
skupni kulturi, na zunaj zelo podobne. Javna	knjižnica	je funkcionalno urejen javni prostor storitev	M NS_Nkz_2011 228
pomembno območje individualne svobode, ki jo	knjižnica	brani. Miller (2007, str. 65) pravi, da je individual	M NS_Nkz_2011 235
sta glavna usmerjevalca knjižnične dejavnosti;	knjižnica	ni usmerjena le v oblikovanje knjižnične zbirke	M NS_Nkz_2011 236
knjižnične zbirke in storitev, so usmeritev, v kateri	knjižnica	uresničuje javni interes na svojem področju.	M NS_Nkz_2011 241
uresničuje javni interes na svojem področju. Posamezna	knjižnica	naj bi imela v formalnem okviru možnosti za samostojno	M NS_Nkz_2011 242
dogovorom (Poglavje 4.1.). Vse gradivo, ki ga	knjižnica	izbere za knjižnično zbirko, nabavi s sredstvi	M NS_Nkz_2011 244
gradivo, ki je v interesu javnosti, ker je javna	knjižnica	nosilka javnega interesa, tistega, ki je izpostavljen	M NS_Nkz_2011 244
vir za izvajanje njenega programa in vsako leto	knjižnica	svoj program dopolni s premišljenim, razumnim	M NS_Nkz_2011 245
lahko, kot smo že ugotovili, bistveno prispeva	knjižnica,	še zlasti v manjših občinah, kjer drugega, vsem	M NS_Nkz_2011 272
poslanstva knjižnice: »Knjižnično zbirko mora /	knjižnica,	op. av./ upravljati v skladu z namenom oziroma	M NS_Nkz_2011 273
knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna	knjižnica	(33. čl.).Tu lahko vsakdo preveri, kako so razviti	M NS_Nkz_2011 280
do leta 2011, naj bi do takrat vsaka splošna	knjižnica	(z vsemi krajevnimi knjižnicami) pri obsegu zbirke	M NS_Nkz_2011 307
2007-2009. Ljubljana: Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Center za razvoj knjižnic. V letu 2009 država	M NS_Nkz_2011 317
nezanimive za kakšne skupine uporabnikov. Npr., ko	knjižnica	v predstavljanju poudarja sprostitveno vlogo	M NS_Nkz_2011 343
ter obsega knjižničnega gradiva, s katerim bo	knjižnica	uresničevala enakost in kakovost v zadovoljevanju	M NS_Nkz_2011 363
stopnjo kakovosti določajo kriteriji, ki naj bi jih	knjižnica	uveljavila v najvišji možni meri pri nakupa knjižničnega	M NS_Nkz_2011 380
razpis določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati	knjižnica,	da lahko pridobi sredstva; med drugim se neposredno	M NS_Nkz_2011 407
podpisano izjavo zagotovilo, da bo v projekt	knjižnica	vključila izdaje vsaj 50 slovenskih založb in	M NS_Nkz_2011 407
projekta pojasnjeno, da so to stroški, ki jih	knjižnica	predvideva za celoten nakup knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 408
K razvoju pismenosti naj bi prispevala tudi	knjižnica,	ki ji Zakon o knjižničarstvu nalaga »spodbujanje	M NS_Nkz_2011 437
območne knjižnice. Ljubljanska in mariborska	knjižnica,	ki izstopata po številu izposojevališč, pa nabavljata	M NS_Nkz_2011 443
manjše povpraševanje. V kakšnih primerih upošteva	knjižnica	tudi značilnosti okolja izposojevališč in v izposojevališča	M NS_Nkz_2011 471
EUR na prebivalca. Glede na doseženo oceno je	knjižnica	prejela 95 %, 100 % ali 105 % te vrednosti na	M NS_Nkz_2011 488
do leta 2011, naj bi do takrat vsaka splošna	knjižnica	(z vsemi krajevnimi knjižnicami) pri obsegu zbirke	M NS_Nkz_2011 531
določilom. Slednja določajo, da naj bi vsaka	knjižnica	imela 275 enot prirasta knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 553
javne službe (2003, 12. čl.) določa, da mora	knjižnica	v letnem prirastu knjižničnega gradiva v izboru	M NS_Nkz_2011 566
službe (2003, 12. čl.) določa, da ima splošna	knjižnica	ustrezen izbor gradiva, kadar letni prirast gradiva	M NS_Nkz_2011 585
tiskanih in drugih medijih. Podobno razmerje naj bi	knjižnica	ohranjala v knjižnični zbirki po priporočilih	M NS_Nkz_2011 586
osrednji knjižnici Vzorec: Naključno izbrana	knjižnica,	ki je za 21 izposojevališč svoje mreže izbrala	M NS_Nkz_2011 609
izšli s finančno podporo države. - Skupaj je	knjižnica	kupila 169 enot na 1000 prebivalcev, med katerimi	M NS_Nkz_2011 612
področja humanistike. S projektnim nakupom je	knjižnica	pridobila 41,32 % enot in 1.883 naslovov.Med	M NS_Nkz_2011 613
okolju s 1.530 prebivalci (najmanjša krajevna	knjižnica)	, ki ima knjižnično zbirko že zgrajeno po določilih	M NS_Nkz_2011 616
knjižničnega gradiva. Primeri nam kažejo, da	knjižnica,	ki uresničuje obveznosti lokalne skupnosti in	M NS_Nkz_2011 628
Težave so realne in se z njimi srečuje marsikatera	knjižnica;	eden izmed direktorjev je zapisal v anketi:	M NS_Nkz_2011 629
direktorjev je zapisal v anketi: »Manjša splošna	knjižnica	na podeželju, ki pokriva veliko področje ‒ torej	M NS_Nkz_2011 629
tem zbirko zelo prilagajati, da ostane aktualna	knjižnica	(ne aktualna po obnavljanju gradiva, pač pa aktualna	M NS_Nkz_2011 629
uvodnih poglavjih, je vsaka publikacija, ki jo	knjižnica	izbere za knjižnično zbirko, v javnem interesu	M NS_Nkz_2011 657
kriterija v Razpisu, »zelo kakovostno«, je morala	knjižnica	kupiti 18 in več enot na 1000 prebivalcev; takih	M NS_Nkz_2011 661
najti med subvencioniranimi naslovi«, navaja ena	knjižnica,	žal pa ni navedla, koliko naslovov je izbrala	M NS_Nkz_2011 669
v pokrajini poskrbela kakšna druga osrednja	knjižnica.	Dostopnost teh naslovov v izposojevališčih je	M NS_Nkz_2011 683
nezadovoljivo, ko so imele manj od 5 % teh enot (1	knjižnica)	v celotnem nakupu.Ocene naslovov so se gibala	M NS_Nkz_2011 737
krajev so se razvrstileod 156 krajev, zakatere je	knjižnica	kupila 1.016 enot (6,51 enot nakraj), do 2 krajev	M NS_Nkz_2011 764
(6,51 enot nakraj), do 2 krajev, za kateraje	knjižnica	pridobila dodatno 16 enot (8 enot na kraj).Skupajso	M NS_Nkz_2011 764
podrejamo pritiskom komercialnega značaja«. Nekatere	knjižnica	pa so navajale, da so upoštevale želje uporabnikov	M NS_Nkz_2011 790
Potrebne bi bile temeljite analize okolja, v katerem	knjižnica	deluje, vendar imamo premalo ustreznega znanja	M NS_Nkz_2011 799
hrambo domoznanskega gradiva, izbrani dar, ki ga	knjižnica	ne more predvideti, pa le morebitna dopolnitev	M NS_Nkz_2011 811
obliko in vsebino /.../«, je področje, ki mu mora	knjižnica	nameniti vso pozornost, pri čemer ji bo lahko	M NS_Nkz_2011 824
knjižnicah, na gotovo uporabnost gradiva. »Dokler bo	knjižnica	omejena s prostorom in sredstvi, bo prisiljena	M NS_Nkz_2011 830
okolja, v povprečju 4,03. Po njihovi oceni ima	knjižnica	visok vpliv na dobre medsebojne odnose v okolju	M NS_Nkz_2011 854
največkrat ocenjena kot področje, na katerega	knjižnica	nima vpliva. Zadnji področji nista izpostavljeni	M NS_Nkz_2011 858
npr. IFLA standardi), ki navaja, da mora dati	knjižnica	občanom raznolike informacije, poglede, mnenja	M NS_Nkz_2011 861
s skupnostjo in njenimi potrebami, za katere	knjižnica	zagotavlja gradivo za razmišljanje in aktivnost	M NS_Nkz_2011 863
Pravilnika ki določa: - Območna	knjižnica	za območno zbirko pridobiva, obdeluje, hrani	M NS_Nkz_2011 880
delovna mesta; če je bilo zaposlenih manj, je lahko	knjižnica	presegla število nakupa knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 885
virov je zmanjšala nakup drugega gradiva, nobena	knjižnica	ni presegla meje priporočenega nakupa.Nobena	M NS_Nkz_2011 894
nadeja večjega zanimanja prebivalcev. Tako ima ena	knjižnica	poudarjen izbor uradnih publikacij in naslovov	M NS_Nkz_2011 935
izposojevališčih za splošne potrebe prebivalcev. Ena	knjižnica	pa izstopa po dostopnosti, predvsem strokovnih	M NS_Nkz_2011 942
na njegov izvor (država, lokalna skupnost ali	knjižnica	sama), izbirajo najboljše gradivo za knjižnično	M NS_Nkz_2011 970
gradiva, če pa tako gradivo obstaja, mora imeti	knjižnica	profesionalne argumente, ki sprejemljivo pojasnjujejo	M NS_Nkz_2011 986
kar nekajkrat sreča s spoznanjem, da ima lahko	knjižnica	več nabavnih politik: kar kupuje za državna sredstva	M NS_Nkz_2011 991
3) na račun splošnosti. Ob pomanjkanju pa se	knjižnica	tudi težko uveljavlja kot avtoriteta pri zbiranju	M NS_Nkz_2011 1016
razpisom za projekt. V pripravi programa ima	knjižnica	več možnosti za predstavitev vsebine za prepoznane	M NS_Nkz_2011 1054
predvsem v pogojih nabavne politike, ki jih mora	knjižnica	upoštevati in sicer pri nakupu subvencionirane	M NS_Nkz_2011 1083
Pripomba v odgovorih na anketo ne kaže le to, da se	knjižnica	pri izbiri gradiva rada nasloni na gotovo uporabo	M NS_Nkz_2011 1085
tudi v tem pogledu bolj fleksibilni.« Splošna	knjižnica	vedno bolj postaja prostor druženja ‒ zlasti	M NS_Nkz_2011 1091
pravilnik je v bistvu »meter« ob katerega se je lahko	knjižnica	postavila in izmerila, kolikšna je«, »Po uvedbi	M NS_Nkz_2011 1104
gradiva velikokrat omejen na en sam izvod. Ker ima	knjižnica	štiri enote, je marsikateri naslov prisiljena	M NS_Nkz_2011 1106
spremljanje izvajanja nabavne politike, ker ima	knjižnica	za to nalogo odgovornega delavca. Če je za delavce	M NS_Nkz_2011 1114
uporabniki vsebino gradiva razberejo le iz CIPa, ker	knjižnica	publikaciji kot knjižničnemu gradivu ni dodala	M NS_Nkz_2011 1157
enot (14 knjižnic) in manj od 5 % teh enot (1	knjižnica)	.Objektivnosti ocen nismo mogli preveriti.	M NS_Nkz_2011 1175
vprašljivo priporočanje ene vsebine, če se mora	knjižnica	ob pomanjkanju denarja za izpolnjevanje predpisanih	M NS_Nkz_2011 1210
knjižnično osebje. Oblika Razpisa je model, ki se mu	knjižnica	lahko prilagodi; ravna klišejsko, čeprav potrebuje	M NS_Nkz_2011 1221
vizija knjižničarstva je ta, da bi se morala	knjižnica	bolj posvetiti svojemu prvotnemu etimološkemu	M NS_Nkz_2011 1264
organizacije: svobode in enakosti. V tem spopadu mora	knjižnica	paziti, da se uresničuje ob pravicah večine,	M NS_Nkz_2011 1271
nadaljevanju navajamo, izhajajo iz možnosti, ki jih ima	knjižnica	za njuno uresničevanje s kakovostnim knjižničnim	M NS_Nkz_2011 1273
letnega prirasta knjižničnega gradiva, ki ga	knjižnica	pripravi na podlagi dokumenta o nabavni politiki	M NS_Nkz_2011 1303
občin in knjižnice). Videli smo, da mora vsaka	knjižnica	pri nabavni politiki upoštevati nacionalni javni	M NS_Nkz_2011 1308
npr. prebivalci s posebnimi potrebami) oblikuje	knjižnica	poseben izbor, po potrebi oblikuje poseben izbor	M NS_Nkz_2011 1310
promocija lokalnega gospodarstva, opozorjena	knjižnica	pa za svoje okolje sama izbere tista, ki v njenem	M NS_Nkz_2011 1321
2006, str. 8). Na Danskem, kjer ima splošna	knjižnica	osrednjo vlogo v skupnosti, je kulturno središče	M NS_Nkz_2011 1322
družbena področja (ne pa vede, za katero naj bi	knjižnica	nabavila gradivo, ker mora pri predstavljanju	M NS_Nkz_2011 1336
knjižničnem gradivu zaživi dogovorjen namen, ki ga bo	knjižnica	udejanjala tudi s spodbujanjem prebivalcev za	M NS_Nkz_2011 1337
pa tudi birokratske, ukrepe, ki jih bo uvedla	knjižnica,	da bo lahko uveljavljala splošno poslanstvo oziroma	M NS_Nkz_2011 1343
velikost knjižnice in njen status v mreži: 0	knjižnica	namerno ne zbira knjižničnega gradiva določenega	M NS_Nkz_2011 1357
elektronskih virov in časopisja 2 najmanjša krajevna	knjižnica:	osnovni nivo predstavitve temeljnih predmetnih	M NS_Nkz_2011 1357
zahtevnosti: končana srednja šola 3 krajevna	knjižnica	(okolja s srednjimi šolami ali občinska središča	M NS_Nkz_2011 1357
predmetnimi področji in temami;. 4 osrednja	knjižnica:	študijski nivo: obsežna zbirka del znanih avtorjev	M NS_Nkz_2011 1358
področja, učenje jezikov); 5 osrednja območna	knjižnica:	raziskovalni nivo; podiplomski študij, splošne	M NS_Nkz_2011 1358
knjižničarskih pokrajin opravlja deset osrednjih splošnih	knjižnica,	da bi se enakomerno strokovno in učinkovito razvijala	M NS_Nkz_2011 1367
razlike med enotami. Kot splošno izobraževalna	knjižnica	enakovredno pokrivamo vsa področja znanosti,	M NS_Nkz_2011 1390
iz lastnih sredstev. Menim, da mora splošna	knjižnica	zadovoljevati tudi interese tistih, ki berejo	M NS_Nkz_2011 1395
potrebno upoštevati skupne naloge, ki jih osrednja	knjižnica	opravlja za svoje organizacijske enote. DEFINICIJE	M SSIK_2005 15
umetniške vsebine, navadno v obliki knjige. krajevna	knjižnica	Organizacijska enota, ki jo knjižnica ustanovi	M SSIK_2005 19
krajevna knjižnica Organizacijska enota, ki jo	knjižnica	ustanovi za izvajanje knjižnične dejavnosti na	M SSIK_2005 19
organizacijska enota Organizacijska enota je nesamostojna	knjižnica	v mreži (krajevna knjižnica, potujoča knjižnica	M SSIK_2005 19

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  5.098 5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 5.998 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani