bibliotekar* (1.101-1.200)

Science, 1984: 66). S tem pripomore k izobraževanju	bibliotekarjev,	z večjo komunikacijo med knjižnicami pa poveča	K 1999_1_PA 207
11/ 40 Po.ebIJ bi ommJl. ,pletno ,trim Društva	bibliotekarjev	Ljubljana. %whkrm Jtnnlom hlptrltbtormih potleutl	K 1999_2_3_AM_KJ 236
njegovega obstojavec"krat spremenila.43 Društvo	bibliotekarjev	Slovenije je bilo ustanovljeno 21. decembra 1947	K 1999_2_3_AM_KJ 247
bibliotekarska društva. Prva samostojna društva	bibliotekarjev	so bila ustanovljena leta 1968, hkrati pa so	K 1999_2_3_AM_KJ 255
raziskovalnih rezultatov (Smith, 1996). Pomen	bibliotekarjev	bi moral biti velik tudi pri tj. sekundarnih	K 1999_2_3_JP 40
organizaciji, a vendar ni videti večje angažiranosti	bibliotekarjev	na tem področju.Podobno kot je tudi nasploh vloga	K 1999_2_3_JP 43
tem področju. Podobno kot je tudi nasploh vloga	bibliotekarjev	pri raziskovalnem delu neizrazita in predvsem	K 1999_2_3_JP 44
bilo toliko bolj zanimivo. Drugi avto 1J1 pomoč	bibliotekarjev	znanstvenikom opredeljujejo tudi bolj skromno	K 1999_2_3_JP 52
palmer, 1996). Verjetno so razlike v videnju vloge	bibliotekarjev	le odvisne od stroke, področja in nivoja znanstvenega	K 1999_2_3_JP 53
področjih, vendar je posebno pri izobraževanju	bibliotekarjev	bistveno proučevanje aplikativnih tematik.To	K 1999_2_3_JP 247
spraševati o profesionalizaciji in profesionalnosti	bibliotekarjev.	Temu bodo laže kos specialisti za področje bibIiotekar	K 1999_2_3_SI 204
obravnava odnos med formalnim izobraževanjem	bibliotekarjev	v okviru Oddelka za bibliotekarstvo in kakovostjo	K 1999_2_3_ZM 0
še en citat - : "da je skrivnost vseh dobrih	bibliotekarjev	v tem, da pri knjigah, ki so jim zaupane v varstvo	K 1999_2_3_ZM 12
literarnega uvoda lahko sklepamo, da je kakovost dela	bibliotekarjev	eden temeljnih kamnov sodobne knjižnice.In tu	K 1999_2_3_ZM 14
računalnika bo v drugem tisočletju vsebina dela	bibliotekarjev.	Tudi ko bo delal s knji&,o, bo računalnik v veliko	K 1999_2_3_ZM 43
prevetrila. Zato bo v bodoče tudi pri izobraževanju	bibliotekarjev	treba najti pravo razmerje med naj tako nekoliko	K 1999_2_3_ZM 46
poznavanje obojega lahko zagotovilo kakovost dela	bibliotekarjev.	Ob tem ne smemo pozabiti, da bo pomembna dejavnost	K 1999_2_3_ZM 46
tem ne smemo pozabiti, da bo pomembna dejavnost	bibliotekarjev	tudi izobraževanje uporabnikov, saj bo razvoj	K 1999_2_3_ZM 47
informacijami - in na ta način bo omogočeno sproščanje	bibliotekarjev	za drugo delo, ne nazadnje tudi za njihovo nenehno	K 1999_2_3_ZM 47
zaokrožuje potrebno znanje bodočih diplomiranih	bibliotekarjev.	Tem predmetom je dodan še tuji jezik - angleščina	K 1999_2_3_ZM 52
rečemo še o profesionalnosti in kakovosti dela	bibliotekarjev?	Univerza, oziroma Oddelek za bibliotekarstvo	K 1999_2_3_ZM 62
IZOBRAŽEVANJE	BIBLIOTEKARJEV	ZA KARIERO V GOSPODARSTVU Dr. Irena Marinko,	K 1999_4_MI 0
domačih strokovnjakov o možnostih zaposlovanja	bibliotekarjev,	ugotavlja delovni potencial diplomantov in predlaga	K 1999_4_MI 0
prispevka je prikazati čimveč možnosti za zaposlitev	bibliotekarjev	tako na tradicionalnih knjižničnihinformacijskih	K 1999_4_MI 1
je bila uporabljena literatura o zaposlovanju	bibliotekarjev,	predvsem pa študijski programi bibliotekarskih	K 1999_4_MI 2
V Sloveniji bi lahko zelo povečali število	bibliotekarjev	v gospodarstvu. l.Uvod Zaradi naraščanja stopnje	K 1999_4_MI 5
tretjem delu bomo opisali možnosti zaposlovanja	bibliotekarjev	v Sloveniji, ugotavljali, koliko bibliotekarjev	K 1999_4_MI 10
bibliotekarjev v Sloveniji, ugotavljali, koliko	bibliotekarjev	bi se lahko zaposlilo na področju gospodarstva	K 1999_4_MI 10
knjižJličnegagradiva, 1997 3 J. URBANI]A: Stališča	bibliotekarjev	in arhivistov do zaščite knjižJličnega in arhivskega	K 1999_4_VJ 14
zrna od plev, je nova, pomembna naloga šolskih	bibliotekarjev	v sodelovanju s posameznimi profesorji - eksperti	K 2000_1_2_BM 13
stroko in njenim razvojem. Delo knjižničarjev in	bibliotekarjev	je še vedno v okviru v preteklosti uveljavljenih	K 2000_1_2_LT 140
po bogastvu knjižnih zbirk ter vplivu njihovih	bibliotekarjev	na razvojne načrte drugih.V tem obdobju so knjižnice	K 2000_1_2_SI 111
zakonskem urejanju odprtih vprašanj je Društvo	bibliotekarjev	Slovenije usmerilo razvoj večjih knjižnic po	K 2000_3_GA 3
knjige, pri tem pa sta bili dokaj aktivni Društvo	bibliotekarjev	Slovenije in Društvo slovenskih književnikov	K 2000_3_GA 50
letnici slovenske knjige leta 1950 izvedlo Društvo	bibliotekarjev	Slovenije.Zbrali so podatke o 1223 javnih knjižnicah	K 2000_3_GA 56
učiteljev in profesorjev, Združenje založb in Zveza	bibliotekarjev	Jugoslavije so na zaskrbljujoč položaj knjižnic	K 2000_3_GA 80
21. decembra 1947 ustanovni občni zbor Društva	bibliotekarjev	Slovenije.Iniciativni odbor mu je zaupal organizacijo	K 2000_3_GA 83
problemih Mencinova poročala na 2. kongresu Društva	bibliotekarjev	Jugoslavije, ki je bil 7. in 8. junija 1953 v	K 2000_3_GA 105
prosveto iz leta 1945. Zakonski osnutek Društva	bibliotekarjev	Slovenije, Ljudske prosvete Slovenije in Sveta	K 2000_3_GA 127
Prizadevanja Ljudske prosvete Slovenije in Društva	bibliotekarjev	Slovenije so podprli še pisatelji, založbe in	K 2000_3_GA 156
pedagoških delavcev 26. Istočasno je Društvo	bibliotekarjev	Slovenije pozornost usmerilo še na druge akcije	K 2000_3_GA 159
struktur v kulturne ustanove, op.p.), Društvo	bibliotekarjev	Slovenije pa je temu ugovarjalo in menilo, da	K 2000_3_GA 172
prosveta, št. 23, 27.11.1953, str. 3. 28 Društvo	bibliotekarjev	Slovenije: Družbeno upravljanje v ljudskih knjižnicah	K 2000_3_GA 185
Zastoj seveda ni navdušil knjižničarjev in Društvo	bibliotekarjev	Slovenije je v odprtem pismu pozvalo državne	K 2000_3_GA 253
že pred desetletjem ob ustanavljanju Društva	bibliotekarjev	Slovenije. Mara Slajpah je v začetku leta 1956	K 2000_3_GA 257
verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je bilo Društvo	bibliotekarjev	v prizadevanjih za izboljšanje dela knjižnic	K 2000_3_GA 262
ljudski odbori pa na njih pozabljajo 39. 37 Društvo	bibliotekarjev	Slovenije: Več pozornosti knjižnicam.Ljudska	K 2000_3_GA 268
Nadaljnji razvoj knjižnic je Društvo slovenskih	bibliotekarjev	začrtalo na posvetovanju 4. in 5. decembra 1958	K 2000_3_GA 284
Celje. Vižintin je razložil, da je začelo Društvo	bibliotekarjev	Slovenije spodbujati izgradnjo enotne knjižnične	K 2000_3_GA 292
sprememb, ki so jih nakazali na konferenci Zveze	bibliotekarjev	Jugoslavije novembra 1959.Knjižnice naj bi se	K 2000_3_GA 299
petdesetih v šestdeseta leta je po predlogih Društva	bibliotekarjev	Slovenije, ki jih je političnim organom predstavil	K 2000_3_GA 304
kulturo in prosveto LRS podprl pobudo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, da je treba čim prej organizirati	K 2000_3_GA 335
presenečenje, saj so začele novosti ob pobudah Društva	bibliotekarjev	Slovenije in pomoči Zveze Svobod in prosvetnih	K 2000_3_GA 343
Različni zakonski predlogi in neuspešno angažiranje	bibliotekarjev	ob sprejemanju zakona so pustili javno knjižničarstvo	K 2000_3_KDE 2
so bili tako iz vrst šolskih knjižničarjev in	bibliotekarjev	znanstvenih knjižnic kot tudi iz vrst univerzitetnih	K 2000_3_KDE 16
stroke pa je najpomembnejša ustanovitev Društva	bibliotekarjev	Jugoslavije (v nadaljevanju DBJ) leta 193117	K 2000_3_KDE 63
knjižnic, neustrezen je bil status knjižnic in	bibliotekarjev	visokošolskih knjižnic, popolnoma neustrezno	K 2000_3_KDE 64
profesorju Metodu Dolencu 19, kasneje pa društvu	bibliotekarjev.	V okviru DBJ naj bi vsaka sekcija (beograjska	K 2000_3_KDE 86
upravnika knjižnice Janka Šlebingerja deležen status	bibliotekarjev.	Pripombe drugih bibliotekarjev pa so se nanašale	K 2000_3_KDE 181
deležen status bibliotekarjev. Pripombe drugih	bibliotekarjev	pa so se nanašale na naslednje zakonske rešitve	K 2000_3_KDE 182
i narodnim bibliotekama. Nestrpne reakcije	bibliotekarjev	so nam razumljive šele, če jih pogledamo na kulturnem	K 2000_3_KDE 237
bibliotekarji izhajali. Tako reakcija hrvaških	bibliotekarjev	kot češke bibliotekarke Milade Paulove ter slovaških	K 2000_3_KDE 238
bibliotekarke Milade Paulove ter slovaških in slovenskih	bibliotekarjev	izhajajo iz relativno samostojnega statusa, ki	K 2000_3_KDE 238
manipulantov, daktilografov se določa glede na število	bibliotekarjev,	tako da na vsaka 2 bibliotekarja pride 1 od njih	K 2000_3_KDE 283
je posebej zapisano, da sta položaj in plača	bibliotekarjev	enaka tisti, ki jo uživajo srednješolski profesorji	K 2000_3_KDE 287
Uvedba elektronskih revij v knjižnice zahteva od	bibliotekarjev	popolnoma nove spretnosti in nov odnos z založniki	K 2000_4_BR 46
pa se utegne kmalu spremeniti, saj se večina	bibliotekarjev	aktivno ukvarja z naročanjem elektronskih revij	K 2000_4_BR 192
virov za analizo citiranja je pomembna naloga	bibliotekarjev	in drugih informacijskih strokovnjakov v knjižnicah	K 2000_4_JP 271
ubadala le slovenska nacionalka. Na prvem Kongresu	bibliotekarjev	FNRj leta 1949 v Ljubljani je bil povečan dotok	K 2000_4_KDE 146
strategija je v primeru, ko uporabnik ne išče sam,	bibliotekarjev	zavesten načrt ali pristop k procesu iskanja	K 2000_4_VZ_RU 184
svojega študijskega procesa pa vključuje veliko	bibliotekarjev,	ki imajo ustrezne akademske nazive, da lahko	K 2001_3_AM 273
zaposlenih 27 strokovnjakov, med katerimi je 7	bibliotekarjev.	Ustanovljen je bil že leta 1966.	K 2001_3_AM 356
organizacijskem področju: bil je nenehno dejaven v Društvu	bibliotekarjev	Slovenije (ki mu je štiri leta tudi predsednikoval	K 2001_3_KG 25
poročila stanovskih organizacij, npr. Društva	bibliotekarjev	Slovenije oz.Zveze bibliotekarskih društev Slovenije	K 2001_3_ZF_JP 46
1974 - Zborniki Pomen: Zbornik posvetovanja	bibliotekarjev	v Sloveniji leta 1974 d) Lov, divji -Zgodovina	K 2002_4_CR 35
odvisen od nacionalne ozaveščenosti slovenskih	bibliotekarjev.	Ta proces je potekal vse od zadnje četrtine osemnajste	K 2002_4_KDE 3
je bil odvisen predvsem od nacionalne zavesti	bibliotekarjev,	ki so bili zaposleni v Licejski knjižnici. 13	K 2002_4_KDE 91
v predlogu zakona, ki ga je izdelalo Društvo	bibliotekarjev	Jugoslavije leta 1935, opuščen. Upoštevan ni	K 2002_4_KDE 225
knjižničnih zbirk, zastopanje in utrjevanje položaja	bibliotekarjev	kot enakovrednih partnerjev v raziskovalnih,	K 2002_4_MM 25
kliničnih procesih, neprestanega izobraževanja	bibliotekarjev	itn.), tehnične službe.Vendar bi tak pristop	K 2002_4_MM 25
Dejstvo namreč je, da je mnogo specialnih	bibliotekarjev	objavljalo v naravoslovnih ali tehniških revijah	K 2002_4_MM 111
pomemben, ker upošteva tudi mnenje in izkušnjo	bibliotekarjev,	celo v ozkih strokah, kajti gre za objektivno	K 2002_4_MM 169
teh metod, še manj pa lahko zaobide izkušnje	bibliotekarjev	pri analizi in interpretaciji tako pridobljenih	K 2002_4_MM 191
Maribor, 1978, str. 92). Na zborovanju Društva	bibliotekarjev	Maribor leta l 960 je njen takratni ravnatelj	K 2002_4_SI 52
posvetovanjih, ki jih bodo organizirala združenja	bibliotekarjev	v sosednjih državah. 10.11 Geslo Univerzitetne	K 2002_4_SI 234
je v zadnjem času usmerjena posebna pozornost	bibliotekarjev,	ki proučujejo vzroke, zakaj nekateri ljudje ne	K 2002_4_VZ 9
je bil na voljo tudi močan strokovni potencial	bibliotekarjev,	ki so do prevrata službovali v avstrijskih knjižnicah	K 2003_1_2_KDE1 16
zasedeno, v knjižnici pa sta bila poleg dveh	bibliotekarjev	zaposlena le še praktikant in dve slugi. A. Žigon	K 2003_1_2_KDE1 116
tudi največ (upravičenega) protesta s strani	bibliotekarjev	30 .Predpisa sta namreč določala, da imajo univerze	K 2003_1_2_KDE1 274
fond Državne študijske knjižnice. Memorandum	bibliotekarjev	Državne študijske knjižnice ministrskemu predsedniku	K 2003_1_2_KDE1 285
vojnama aktivno sodelovali v Društvu jugoslovanskih	bibliotekarjev	in pri pripravi jugoslovanske knjižničarske zakonodaje	K 2003_1_2_KDE1 349
zapisov. Tudi analiza izobraževalnih možnosti	bibliotekarjev,	ki jo je opravila leta 1998 Jelka Gazvoda, je	K 2003_1_2_LT 126
opravljala tudi nekatere naloge v strokovnem društvu	bibliotekarjev.	Njegova zvesta članica si ostala do smrti.	K 2003_1_2_VK 41
javnosti, predvsem pa knjižničnega osebja oz.	bibliotekarjev	z glasbenimi knjižnicami, njihovim delovanjem	K 2003_3_CT 161
finančnim investicijam in predvsem povečanju števila	bibliotekarjev	z vedno bolj specifičnim tehničnim in strokovnim	K 2003_3_GN_PKK 132
je razvoj knjižničarstva podprlo tudi Društvo	bibliotekarjev	Slovenije, ustanovljeno leta 1947.Naloge med	K 2003_3_KDE 94
je aktivno posegala tudi v delo Zveze društev	bibliotekarjev	Jugoslavije. 15 Glej Šlajpah, M.Stanje in osnovna	K 2003_3_KDE 102
Ljubljana, 1951. Prav Društvo	bibliotekarjev	Slovenije je leta 1955 tudi izdelalo predlog	K 2003_3_KDE 109
bila dana že na prvem kongresu Zveze društev	bibliotekarjev	FNRJ leta 194920 .Predlog je bil deležen splošne	K 2003_3_KDE 112
Med sklepi III. Kongresa Zveze društev	bibliotekarjev	FLRJ leta 1956 lahko zasledimo poziv, da je obstoječim	K 2003_3_KDE 133

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani