Korpus bibliotekarstva

bibliotekar* (1.001-1.100)


SEKCIJE ZA LJUDSKO KNJIŽNIČARSTVO PRI DRUŠTVU      BIBLIOTEKARJEV      SLOVENIJE V LETU 1956. Odbor sekcije za ljudsko  K 1957_1_PF 0
sekcije za ljudsko knjižničarstvo pri Društvu      bibliotekarjev      Slovenije je imel do sedaj 6 rednih sej, na katerih  K 1957_1_PF 1
zvezi tudi plan dela Sekcije za narodne knjižnice      bibliotekarjev      FLRJ, naj Vam pojasni naslednje poročilo, podano  K 1957_1_PF 3
sličnega centra za Slovenijo. Odbor Društva      bibliotekarjev      in knjižničarjev LRS kakor tudi odbor naše sekcije  K 1957_1_PF 11
je med UNESCO-m z ene strani in Zvezo društev      bibliotekarjev      ter Nacionalne komisije za bibliografijo z druge  K 1957_1_PM 1
štipendiji za izpopolnjevanje jugoslovanskih      bibliotekarjev.      10.Da se od predvidenih štipendij za izpopolnjevanje  K 1957_1_PM 10
knjižničar še problematična. Zveza društev      bibliotekarjev      FLRJ je pismeno in tudi po posebni delegaciji  K 1957_1_RT 19
Z zadnjim vprašanjem se je ukvarjalo Društvo      bibliotekarjev      Slovenije na sestanku dne 9. oktobra 1956.S strani  K 1957_1_SM 3
SKLEPI III. KONGRESA ZVEZE DRUŠTEV      BIBLIOTEKARJEV      FLRJ Tretji redni kongres Zveze društev bibliotekarjev  K 1957_1_ZBDS 1
BIBLIOTEKARJEV FLRJ Tretji redni kongres Zveze društev      bibliotekarjev      FLRJ, ki je bil v Zadru 27., 28. in 29. aprila  K 1957_1_ZBDS 1
sedanjimi predpisi o splošni in strokovni izobrazbi      bibliotekarjev      in knjižničarjev, oziroma da je v knjižnicah  K 1957_1_ZBDS 8
ugotovil, da sedanji predpisi o strokovni izobrazbi      bibliotekarjev      ne odgovarjajo več niti z ozirom na vlogo bibliotekarja  K 1957_1_ZBDS 9
dejansko vleče že prav od ustanovitve Društva      bibliotekarjev      Slovenije.Razlogov za odlašanje je bilo veliko  K 1957_1_ZBDS1 0
bodo razlogi te zakasnitve kakršnikoli, Društvo      bibliotekarjev      Slovenije je ugotovilo, da je glasilo, pa čeprav  K 1957_1_ZBDS1 3
raznih časnikih in revijah. Zato se je Društvo      bibliotekarjev      Slovenije, ne glede na težave in zapreke, odločilo  K 1957_1_ZBDS1 6
str.8-21 X. OBČNI ZBOR DRUŠTVA      BIBLIOTEKARJEV      SLOVENIJE DNE 17. III. 1957. Poročilo predsednika  K 1957_2_KJ_etal 0
neštetokrat intervenirali, da je kongres Zveze društva      bibliotekarjev      odločno postavil zahtevo po takem zakonu, da  K 1957_2_KJ_etal 9
tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva      bibliotekarjev      Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki  K 1957_2_KJ_etal 47
postane tretja sindikalna podružnica Društva      bibliotekarjev      Slovenije.Ta svoj sklep je izvedla dne 11. decembra  K 1957_2_KJ_etal 51
tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva      bibliotekarjev      Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki  K 1957_2_KJ_etal 61
postane tretja sindikalna podružnica Društva      bibliotekarjev      Slovenije.Ta svoj sklep je izvedla dne 11. decembra  K 1957_2_KJ_etal 65
ker je prevzel tajniške posle Zveze društev      bibliotekarjev      FLRJ, ko je po kongresu v Zadru Zveza prenesla  K 1957_2_KJ_etal 79
Justini Podpac. V upravnem odboru Zveze društev      bibliotekarjev      zastopajo naše društvo dr. Mirko Rupel kot predsednik  K 1957_2_KJ_etal 83
naše strokovne organizacije. Z Zvezo društev      bibliotekarjev      FLRJ je bilo naše društvo v tesnih in dobrih  K 1957_2_KJ_etal 95
Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva      bibliotekarjev      v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III  K 1957_2_KJ_etal 133
Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva      bibliotekarjev      v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III  K 1957_2_KJ_etal 135
Sekcije za narodne knjižnice pri Zvezi društev      bibliotekarjev      FLRJ. V koliko je odbor sekcije izvršil gornje  K 1957_2_KJ_etal 141
govorim. Janez Logar X. občni zbor Društva      bibliotekarjev      Slovenije, ki je bil dne 17. marca 1957, je po  K 1957_2_KJ_etal 167
Dopolni naj okvirni program za strokovne izpite      bibliotekarjev      in knjižničarjev. 13.Poskrbi naj, da bodo čimprej  K 1957_2_KJ_etal 182
bibliotekarskih društev FLRJ z v njej včlanjenimi Društvi      bibliotekarjev      Srbije, Makedonije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine  K 1957_2_NV 3
strokovno in družbeno politično delo jugoslovanskih      bibliotekarjev,      knjižničarjev in ostalih knjižničnih uslužbencev  K 1957_2_NV 3
Dolžnost nas vseh, ki smo se v okviru Društva      bibliotekarjev      Slovenije borili za šolo., je poskrbeti, da bodo  K 1957_2_SM 31
o novem predlogu Izvršni odbor Zveze društev      bibliotekarjev      FLRJ je na svoji seji 22.VI.I956 imenoval tričlansko  K 1957_2_ZBDS1 0
predlog za okvirni program za strokovne izpite      bibliotekarjev;      za knjižničarje pa je nameravala izdelati tak  K 1957_2_ZBDS1 1
strokovno bibliotekarsko delo. Ta šteje sedem      bibliotekarjev,      enega knjižničarja in administrativno osebje  K 1957_4_SM 5
prost dostop do polic in ko so povprašali, koliko      bibliotekarjev      bi tega ne dopustilo, tudi ko bi imeli primeren  K 1957_4_nn 8
Manzini, ki se je na povabilo Zveze društev      bibliotekarjev      FLRJ udeležil seminarja za inozemske slaviste  K 1957_4_nn_1 2
zaostalosti, in pa zelo veliko razgledanost naših      bibliotekarjev,      ki do potankosti poznajo delo vseh bolj ali manj  K 1957_4_nn_1 9
upoštevaje mnenj strokovnjakov za določena področja,      bibliotekarjev      in uporabnikov, če naj bodo dobri in uporabni  K 1997_1_HJ 161
objavljene izsledke sistematičnega raziskovanja      bibliotekarjev      in drugih strokovnjakov, povezanih v Zvezo ameriških  K 1997_1_VZ 19
okrog 96.000 osebja (FTE), od tega je bilo 26.000      bibliotekarjev      in drugih profesionalcev 5, 29.000 pa je bilo  K 1997_1_VZ 64
kar se kaže med drugim v prispevkih posameznih      bibliotekarjev      na Internetu 9. http://www.bc.edu/bc_org/avp  K 1997_1_VZ 82
na tekst so posredovala tudi področna društva      bibliotekarjev.     Končni tekst predloga je pripravilo Ministrstvo  K 1997_2_3_AM 11
društev s področja knjižničarstva npr. društvo      bibliotekarjev,      društvo knjižnic, zveza takšnih društev ipd.  K 1997_2_3_AM 66
upoštevati mnenja številnih visoko izobraženih      bibliotekarjev,      ki kot profesionalci prevladujejo v večjih knjižnicah  K 1997_2_3_GJ 176
informacijske tehnologije v formalno izobraževanje      bibliotekarjev      je sicer pomembno, vendar nezadostno.Namreč,  K 1997_2_3_JP 53
za to nosi pomanjkljivo dodatno izobraževanje      bibliotekarjev      na področju računalništva in informatike.Seveda  K 1997_2_3_JP 152
za to mukotrpno delo, ki glede na nove naloge      bibliotekarjev      potrebuje tudi primerno upravljanje knjižnice  K 1997_2_3_KDE 43
.L. 1931 ustanovljeno Društvo jugoslovanskih      bibliotekarjev      je imelo že par mesecev po svoji ustanovitvi  K 1997_4_AM 240
njihovi primerljivosti.18 Na predlog Društva      bibliotekarjev      je leta 1949 Statistični urad I RS odobril obrazce  K 1997_4_AM 244
knjižnični delavci pa so se združili v Društvo      bibliotekarjev      Slovenije, ki je ob koncu leta 1950 izvedlo natančen  K 1997_4_MI 158
problemi večjezične katalogizacije; - izobraževanje      bibliotekarjev      za delo z manjšinami; - sodelovanje pripadnikov  K 1998_1_VRM 27
Publikacija jebila zaradi izrednega zanimanja      bibliotekarjev      iz angleščine prevedena v japonščino, španščino  K 1998_1_VRM 47
Francis T. Kirkwood obravnava problem izobraževanja      bibliotekarjev      v duhu VB, predstavi primer Kanade in Skandinavije  K 1998_1_VRM 53
knjižnic na večkulturnih področjih pa ne privlači le      bibliotekarjev,      pač pa v enaki meri tudi etnologe. Že julija  K 1998_1_VRM 54
delujejo. Wynar opozarja na nujnost posebne priprave      bibliotekarjev      na večkulturne družbe - katedre za bibliotekarstvo  K 1998_1_VRM 58
Zelo pomembno vlogo pri spreminjanju miselnosti      bibliotekarjev      imajo tisti, ki pripravljajo bodoče bibliotekarje  K 1998_1_VRM 63
zatirajo? 3. Vloga univerz pri izobraževanju      bibliotekarjev,      ki bodo delali v večkulturnih družbah.So visoke  K 1998_1_VRM 72
izobraževalnih programov, ki obravnavajo vlogo      bibliotekarjev      in knjižnic v večkulturnih družbah. Rubrika,  K 1998_1_VRM 74
mnenje o multikulturnih družbah, o problemih      bibliotekarjev      in o vlogi knjižnic v večkulturnem okolju sicer  K 1998_1_VRM 75
izhajamo iz etičnega načela o nepristranskosti      bibliotekarjev,      rešitev najdemo igraje: razlik v kulturi ne kaže  K 1998_1_VRM 93
nalogami, itd. Če k temu dodamo še nezadovoljstvo      bibliotekarjev      z delovnimi pogoji, statusom, možnostmi za napredovanje  K 1998_2_3_DPM 11
vse vrste knjižnic je leta 1970 dalo Društvo      bibliotekarjev      Slovenije.Že tedaj je bilo jasno, da bo izdelava  K 1998_2_3_DPM 24
povezana s statusom visokošolskih knjižnic in      bibliotekarjev,      ki je predvsem usmerjena v urejanje razmer znotraj  K 1998_2_3_DPM 53
združitve oddelčnih knjižnic je sistemizacija      bibliotekarjev      na fakulteti še vedno neracionalna in sporna  K 1998_2_3_DPM 109
izobrazbe, status in profesionalno napredovanje      bibliotekarjev,      ravnanje ob krajah, itd. (http://www.ala. org  K 1998_2_3_DPM 157
okrepitev "cehovske" pripadnosti visokošolskih      bibliotekarjev      (akcijski načrt delovanja Sekcije za visokošolske  K 1998_2_3_DPM 172
pomagalo, še manj pa jadikovanje nad slabim statusom      bibliotekarjev      na univerzi.Samo s približevanjem strokovno postavlje  K 1998_2_3_DPM 174
oblikovala posebna delovna skupina pri kanadski zvezi      bibliotekarjev      4: TENNINGS LIBRARY KANADSKE KNTIDNICE Head of  K 1998_2_3_GJ 227
ejavnostih. Vlada RS seje te neustreznosti zavedala in      bibliotekarjev      ni vključila v končno verzijo Dogovora vlade  K 1998_2_3_KZS 7
oblikovala predlog za morebitno habilitiranost      bibliotekarjev      kot pot za primerljivost njihovih plač z ostalimi  K 1998_2_3_KZS 10
predhodno verificiranega in legitimnega mnenja      bibliotekarjev      visokošolskih knjižnic oz. sploh brez knjižničarske  K 1998_2_3_KZS 10
neenotnosti glede realnega in željenega položaja      bibliotekarjev      v visokošolskih knjižnicah.In ne le glede svojega  K 1998_2_3_KZS 14
knjižničarjev in seveda tudi glede svojih kolegov      bibliotekarjev      in knjižničarjev v splošnoizobraževalnih knjižnicah  K 1998_2_3_KZS 16
se takoj postavi vprašanje o zahtevnosti dela      bibliotekarjev      v kulturi.Ah je njihovo delo v splošnoizobraževalnih  K 1998_2_3_KZS 48
količnikih? Specifičen je položaj knjižničarjev in      bibliotekarjev      v osnovnem in srednjem šolstvu, saj jim je omogočeno  K 1998_2_3_KZS 50
zaposlenih v teh dejavnostih (npr. primerjava položaja      bibliotekarjev      in lektorjev v visokem šolstvu).Le redko ali  K 1998_2_3_KZS 136
naša stanovska organizacija - Zveza društev      bibliotekarjev      Slovenije, za druge skrbi Državna matična služba  K 1998_2_3_LPA 40
in odgovornost zanje sta v pristojnosti nas,      bibliotekarjev.     Zato je naša tudi naloga, da zahteve po spremembah  K 1998_4_KDE 17
tipologije knjižnic in besedil nekaterih vidnejših      bibliotekarjev      bom ugotavljala, kako se je na Slovenskem ta  K 1998_4_KDE 26
šole bolj kot dejanske možnosti navajajo naloge      bibliotekarjev      na različnih področjih.V Harinovru menijo, da  K 1998_4_MI 95
Harinovru menijo, da so možnosti zaposlovanja      bibliotekarjev      na splošno dobre. Seattle kot možnosti delovanja  K 1998_4_MI 96
stopnji Aberdeen vsebinsko ne seznanja bodočih      bibliotekarjev      s temami o knjižnici in družbi, o knjižničarski  K 1998_4_MI 255
IZOBRAŽEVANJE      BIBLIOTEKARJEV      V SLOVENIJI Dr. Irena Marinko, Brezovica Povzetek  K 1998_4_MI1 0
bilo v slovenskem visokošolskem izobraževanju      bibliotekarjev      potrebnih več redno zaposlenih učiteljev z ustrezno  K 1998_4_MI1 2
celoti pogledano pa je slovensko izobraževanje      bibliotekarjev      z akademskega stališča enakovredno tujim programom  K 1998_4_MI1 3
1961, str.158). V istem letu je odbor Društva      bibliotekarjev      Slovenije začel pripravljati tudi akcijo za uvedbo  K 1998_4_MI1 32
Hrvaški, kjer se je doslej šolalo nekaj slovenskih      bibliotekarjev.      Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996  K 1998_4_MI1 245
sodelovanje. Da v Sloveniji ni brezposelnih      bibliotekarjev,      dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji  K 1998_4_MI1 365
Hrvaški, kjer seje doslej šolalo nekaj slovenskih      bibliotekarjev.      Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996  K 1998_4_MI1 422
sodelovanje. Da v Sloveniji ni brezposelnih      bibliotekarjev,      dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji  K 1998_4_MI1 541
Glede na to, da smo izobraževanje slovenskih      bibliotekarjev      primerjali z 39 tujimi bibliotekarskimi šolami  K 1998_4_MI1 595
bibliotekarstva so premalo orientirani na bodoče naloge      bibliotekarjev      ali informatikov.Težko je predvideti vlogo biblioteka  K 1998_4_ZM_FU 36
iotekarjev ali informatikov. Težko je predvideti vlogo      bibliotekarjev      za več let vnaprej, jasno pa je, da bodo morali  K 1998_4_ZM_FU 37
okolju. Po vzgledu nekaterih prodornih tujih      bibliotekarjev      in informatikov bi lahko ljubljanski visokošolski  K 1998_4_ZM_FU 199
bibliotekarstva je preveč orientiran na sedanje naloge      bibliotekarjev      in premalo na pričakovane naloge v naslednjem  K 1998_4_ZM_FU 201
hitra in navidez brez meja. 2. usposobljenost      bibliotekarjev      za kvalitetno opravljanje storitev preko elektronske  K 1999_1_PA 52
elektronske pošte 7. ustrezen odzivni čas s strani      bibliotekarjev      Elektronska pošta še ni popolnoma nadomestila  K 1999_1_PA 52
referenčni pogovor se je razvil predvsem s strani      bibliotekarjev,      ki so pri uporabnikih iskali nadaljnje informacije  K 1999_1_PA 68
gradivo. Znan je projekt Ameriškega združenja      bibliotekarjev,      ki svoje člane po elektronski pošti redno oskrbuje  K 1999_1_PA 206

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA