Korpus bibliotekarstva
SEKCIJE ZA LJUDSKO KNJIŽNIČARSTVO PRI DRUŠTVU | BIBLIOTEKARJEV | SLOVENIJE V LETU 1956. Odbor sekcije za ljudsko | K 1957_1_PF 0 |
sekcije za ljudsko knjižničarstvo pri Društvu | bibliotekarjev | Slovenije je imel do sedaj 6 rednih sej, na katerih | K 1957_1_PF 1 |
zvezi tudi plan dela Sekcije za narodne knjižnice | bibliotekarjev | FLRJ, naj Vam pojasni naslednje poročilo, podano | K 1957_1_PF 3 |
sličnega centra za Slovenijo. Odbor Društva | bibliotekarjev | in knjižničarjev LRS kakor tudi odbor naše sekcije | K 1957_1_PF 11 |
je med UNESCO-m z ene strani in Zvezo društev | bibliotekarjev | ter Nacionalne komisije za bibliografijo z druge | K 1957_1_PM 1 |
štipendiji za izpopolnjevanje jugoslovanskih | bibliotekarjev. | 10.Da se od predvidenih štipendij za izpopolnjevanje | K 1957_1_PM 10 |
knjižničar še problematična. Zveza društev | bibliotekarjev | FLRJ je pismeno in tudi po posebni delegaciji | K 1957_1_RT 19 |
Z zadnjim vprašanjem se je ukvarjalo Društvo | bibliotekarjev | Slovenije na sestanku dne 9. oktobra 1956.S strani | K 1957_1_SM 3 |
SKLEPI III. KONGRESA ZVEZE DRUŠTEV | BIBLIOTEKARJEV | FLRJ Tretji redni kongres Zveze društev bibliotekarjev | K 1957_1_ZBDS 1 |
BIBLIOTEKARJEV FLRJ Tretji redni kongres Zveze društev | bibliotekarjev | FLRJ, ki je bil v Zadru 27., 28. in 29. aprila | K 1957_1_ZBDS 1 |
sedanjimi predpisi o splošni in strokovni izobrazbi | bibliotekarjev | in knjižničarjev, oziroma da je v knjižnicah | K 1957_1_ZBDS 8 |
ugotovil, da sedanji predpisi o strokovni izobrazbi | bibliotekarjev | ne odgovarjajo več niti z ozirom na vlogo bibliotekarja | K 1957_1_ZBDS 9 |
dejansko vleče že prav od ustanovitve Društva | bibliotekarjev | Slovenije.Razlogov za odlašanje je bilo veliko | K 1957_1_ZBDS1 0 |
bodo razlogi te zakasnitve kakršnikoli, Društvo | bibliotekarjev | Slovenije je ugotovilo, da je glasilo, pa čeprav | K 1957_1_ZBDS1 3 |
raznih časnikih in revijah. Zato se je Društvo | bibliotekarjev | Slovenije, ne glede na težave in zapreke, odločilo | K 1957_1_ZBDS1 6 |
str.8-21 X. OBČNI ZBOR DRUŠTVA | BIBLIOTEKARJEV | SLOVENIJE DNE 17. III. 1957. Poročilo predsednika | K 1957_2_KJ_etal 0 |
neštetokrat intervenirali, da je kongres Zveze društva | bibliotekarjev | odločno postavil zahtevo po takem zakonu, da | K 1957_2_KJ_etal 9 |
tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva | bibliotekarjev | Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki | K 1957_2_KJ_etal 47 |
postane tretja sindikalna podružnica Društva | bibliotekarjev | Slovenije.Ta svoj sklep je izvedla dne 11. decembra | K 1957_2_KJ_etal 51 |
tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva | bibliotekarjev | Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki | K 1957_2_KJ_etal 61 |
postane tretja sindikalna podružnica Društva | bibliotekarjev | Slovenije.Ta svoj sklep je izvedla dne 11. decembra | K 1957_2_KJ_etal 65 |
ker je prevzel tajniške posle Zveze društev | bibliotekarjev | FLRJ, ko je po kongresu v Zadru Zveza prenesla | K 1957_2_KJ_etal 79 |
Justini Podpac. V upravnem odboru Zveze društev | bibliotekarjev | zastopajo naše društvo dr. Mirko Rupel kot predsednik | K 1957_2_KJ_etal 83 |
naše strokovne organizacije. Z Zvezo društev | bibliotekarjev | FLRJ je bilo naše društvo v tesnih in dobrih | K 1957_2_KJ_etal 95 |
Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva | bibliotekarjev | v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III | K 1957_2_KJ_etal 133 |
Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva | bibliotekarjev | v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III | K 1957_2_KJ_etal 135 |
Sekcije za narodne knjižnice pri Zvezi društev | bibliotekarjev | FLRJ. V koliko je odbor sekcije izvršil gornje | K 1957_2_KJ_etal 141 |
govorim. Janez Logar X. občni zbor Društva | bibliotekarjev | Slovenije, ki je bil dne 17. marca 1957, je po | K 1957_2_KJ_etal 167 |
Dopolni naj okvirni program za strokovne izpite | bibliotekarjev | in knjižničarjev. 13.Poskrbi naj, da bodo čimprej | K 1957_2_KJ_etal 182 |
bibliotekarskih društev FLRJ z v njej včlanjenimi Društvi | bibliotekarjev | Srbije, Makedonije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine | K 1957_2_NV 3 |
strokovno in družbeno politično delo jugoslovanskih | bibliotekarjev, | knjižničarjev in ostalih knjižničnih uslužbencev | K 1957_2_NV 3 |
Dolžnost nas vseh, ki smo se v okviru Društva | bibliotekarjev | Slovenije borili za šolo., je poskrbeti, da bodo | K 1957_2_SM 31 |
o novem predlogu Izvršni odbor Zveze društev | bibliotekarjev | FLRJ je na svoji seji 22.VI.I956 imenoval tričlansko | K 1957_2_ZBDS1 0 |
predlog za okvirni program za strokovne izpite | bibliotekarjev; | za knjižničarje pa je nameravala izdelati tak | K 1957_2_ZBDS1 1 |
strokovno bibliotekarsko delo. Ta šteje sedem | bibliotekarjev, | enega knjižničarja in administrativno osebje | K 1957_4_SM 5 |
prost dostop do polic in ko so povprašali, koliko | bibliotekarjev | bi tega ne dopustilo, tudi ko bi imeli primeren | K 1957_4_nn 8 |
Manzini, ki se je na povabilo Zveze društev | bibliotekarjev | FLRJ udeležil seminarja za inozemske slaviste | K 1957_4_nn_1 2 |
zaostalosti, in pa zelo veliko razgledanost naših | bibliotekarjev, | ki do potankosti poznajo delo vseh bolj ali manj | K 1957_4_nn_1 9 |
upoštevaje mnenj strokovnjakov za določena področja, | bibliotekarjev | in uporabnikov, če naj bodo dobri in uporabni | K 1997_1_HJ 161 |
objavljene izsledke sistematičnega raziskovanja | bibliotekarjev | in drugih strokovnjakov, povezanih v Zvezo ameriških | K 1997_1_VZ 19 |
okrog 96.000 osebja (FTE), od tega je bilo 26.000 | bibliotekarjev | in drugih profesionalcev 5, 29.000 pa je bilo | K 1997_1_VZ 64 |
kar se kaže med drugim v prispevkih posameznih | bibliotekarjev | na Internetu 9. http://www.bc.edu/bc_org/avp | K 1997_1_VZ 82 |
na tekst so posredovala tudi področna društva | bibliotekarjev. | Končni tekst predloga je pripravilo Ministrstvo | K 1997_2_3_AM 11 |
društev s področja knjižničarstva npr. društvo | bibliotekarjev, | društvo knjižnic, zveza takšnih društev ipd. | K 1997_2_3_AM 66 |
upoštevati mnenja številnih visoko izobraženih | bibliotekarjev, | ki kot profesionalci prevladujejo v večjih knjižnicah | K 1997_2_3_GJ 176 |
informacijske tehnologije v formalno izobraževanje | bibliotekarjev | je sicer pomembno, vendar nezadostno.Namreč, | K 1997_2_3_JP 53 |
za to nosi pomanjkljivo dodatno izobraževanje | bibliotekarjev | na področju računalništva in informatike.Seveda | K 1997_2_3_JP 152 |
za to mukotrpno delo, ki glede na nove naloge | bibliotekarjev | potrebuje tudi primerno upravljanje knjižnice | K 1997_2_3_KDE 43 |
.L. 1931 ustanovljeno Društvo jugoslovanskih | bibliotekarjev | je imelo že par mesecev po svoji ustanovitvi | K 1997_4_AM 240 |
njihovi primerljivosti.18 Na predlog Društva | bibliotekarjev | je leta 1949 Statistični urad I RS odobril obrazce | K 1997_4_AM 244 |
knjižnični delavci pa so se združili v Društvo | bibliotekarjev | Slovenije, ki je ob koncu leta 1950 izvedlo natančen | K 1997_4_MI 158 |
problemi večjezične katalogizacije; - izobraževanje | bibliotekarjev | za delo z manjšinami; - sodelovanje pripadnikov | K 1998_1_VRM 27 |
Publikacija jebila zaradi izrednega zanimanja | bibliotekarjev | iz angleščine prevedena v japonščino, španščino | K 1998_1_VRM 47 |
Francis T. Kirkwood obravnava problem izobraževanja | bibliotekarjev | v duhu VB, predstavi primer Kanade in Skandinavije | K 1998_1_VRM 53 |
knjižnic na večkulturnih področjih pa ne privlači le | bibliotekarjev, | pač pa v enaki meri tudi etnologe. Že julija | K 1998_1_VRM 54 |
delujejo. Wynar opozarja na nujnost posebne priprave | bibliotekarjev | na večkulturne družbe - katedre za bibliotekarstvo | K 1998_1_VRM 58 |
Zelo pomembno vlogo pri spreminjanju miselnosti | bibliotekarjev | imajo tisti, ki pripravljajo bodoče bibliotekarje | K 1998_1_VRM 63 |
zatirajo? 3. Vloga univerz pri izobraževanju | bibliotekarjev, | ki bodo delali v večkulturnih družbah.So visoke | K 1998_1_VRM 72 |
izobraževalnih programov, ki obravnavajo vlogo | bibliotekarjev | in knjižnic v večkulturnih družbah. Rubrika, | K 1998_1_VRM 74 |
mnenje o multikulturnih družbah, o problemih | bibliotekarjev | in o vlogi knjižnic v večkulturnem okolju sicer | K 1998_1_VRM 75 |
izhajamo iz etičnega načela o nepristranskosti | bibliotekarjev, | rešitev najdemo igraje: razlik v kulturi ne kaže | K 1998_1_VRM 93 |
nalogami, itd. Če k temu dodamo še nezadovoljstvo | bibliotekarjev | z delovnimi pogoji, statusom, možnostmi za napredovanje | K 1998_2_3_DPM 11 |
vse vrste knjižnic je leta 1970 dalo Društvo | bibliotekarjev | Slovenije.Že tedaj je bilo jasno, da bo izdelava | K 1998_2_3_DPM 24 |
povezana s statusom visokošolskih knjižnic in | bibliotekarjev, | ki je predvsem usmerjena v urejanje razmer znotraj | K 1998_2_3_DPM 53 |
združitve oddelčnih knjižnic je sistemizacija | bibliotekarjev | na fakulteti še vedno neracionalna in sporna | K 1998_2_3_DPM 109 |
izobrazbe, status in profesionalno napredovanje | bibliotekarjev, | ravnanje ob krajah, itd. (http://www.ala. org | K 1998_2_3_DPM 157 |
okrepitev "cehovske" pripadnosti visokošolskih | bibliotekarjev | (akcijski načrt delovanja Sekcije za visokošolske | K 1998_2_3_DPM 172 |
pomagalo, še manj pa jadikovanje nad slabim statusom | bibliotekarjev | na univerzi.Samo s približevanjem strokovno postavlje | K 1998_2_3_DPM 174 |
oblikovala posebna delovna skupina pri kanadski zvezi | bibliotekarjev | 4: TENNINGS LIBRARY KANADSKE KNTIDNICE Head of | K 1998_2_3_GJ 227 |
ejavnostih. Vlada RS seje te neustreznosti zavedala in | bibliotekarjev | ni vključila v končno verzijo Dogovora vlade | K 1998_2_3_KZS 7 |
oblikovala predlog za morebitno habilitiranost | bibliotekarjev | kot pot za primerljivost njihovih plač z ostalimi | K 1998_2_3_KZS 10 |
predhodno verificiranega in legitimnega mnenja | bibliotekarjev | visokošolskih knjižnic oz. sploh brez knjižničarske | K 1998_2_3_KZS 10 |
neenotnosti glede realnega in željenega položaja | bibliotekarjev | v visokošolskih knjižnicah.In ne le glede svojega | K 1998_2_3_KZS 14 |
knjižničarjev in seveda tudi glede svojih kolegov | bibliotekarjev | in knjižničarjev v splošnoizobraževalnih knjižnicah | K 1998_2_3_KZS 16 |
se takoj postavi vprašanje o zahtevnosti dela | bibliotekarjev | v kulturi.Ah je njihovo delo v splošnoizobraževalnih | K 1998_2_3_KZS 48 |
količnikih? Specifičen je položaj knjižničarjev in | bibliotekarjev | v osnovnem in srednjem šolstvu, saj jim je omogočeno | K 1998_2_3_KZS 50 |
zaposlenih v teh dejavnostih (npr. primerjava položaja | bibliotekarjev | in lektorjev v visokem šolstvu).Le redko ali | K 1998_2_3_KZS 136 |
naša stanovska organizacija - Zveza društev | bibliotekarjev | Slovenije, za druge skrbi Državna matična služba | K 1998_2_3_LPA 40 |
in odgovornost zanje sta v pristojnosti nas, | bibliotekarjev. | Zato je naša tudi naloga, da zahteve po spremembah | K 1998_4_KDE 17 |
tipologije knjižnic in besedil nekaterih vidnejših | bibliotekarjev | bom ugotavljala, kako se je na Slovenskem ta | K 1998_4_KDE 26 |
šole bolj kot dejanske možnosti navajajo naloge | bibliotekarjev | na različnih področjih.V Harinovru menijo, da | K 1998_4_MI 95 |
Harinovru menijo, da so možnosti zaposlovanja | bibliotekarjev | na splošno dobre. Seattle kot možnosti delovanja | K 1998_4_MI 96 |
stopnji Aberdeen vsebinsko ne seznanja bodočih | bibliotekarjev | s temami o knjižnici in družbi, o knjižničarski | K 1998_4_MI 255 |
IZOBRAŽEVANJE | BIBLIOTEKARJEV | V SLOVENIJI Dr. Irena Marinko, Brezovica Povzetek | K 1998_4_MI1 0 |
bilo v slovenskem visokošolskem izobraževanju | bibliotekarjev | potrebnih več redno zaposlenih učiteljev z ustrezno | K 1998_4_MI1 2 |
celoti pogledano pa je slovensko izobraževanje | bibliotekarjev | z akademskega stališča enakovredno tujim programom | K 1998_4_MI1 3 |
1961, str.158). V istem letu je odbor Društva | bibliotekarjev | Slovenije začel pripravljati tudi akcijo za uvedbo | K 1998_4_MI1 32 |
Hrvaški, kjer se je doslej šolalo nekaj slovenskih | bibliotekarjev. | Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996 | K 1998_4_MI1 245 |
sodelovanje. Da v Sloveniji ni brezposelnih | bibliotekarjev, | dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji | K 1998_4_MI1 365 |
Hrvaški, kjer seje doslej šolalo nekaj slovenskih | bibliotekarjev. | Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996 | K 1998_4_MI1 422 |
sodelovanje. Da v Sloveniji ni brezposelnih | bibliotekarjev, | dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji | K 1998_4_MI1 541 |
Glede na to, da smo izobraževanje slovenskih | bibliotekarjev | primerjali z 39 tujimi bibliotekarskimi šolami | K 1998_4_MI1 595 |
bibliotekarstva so premalo orientirani na bodoče naloge | bibliotekarjev | ali informatikov.Težko je predvideti vlogo biblioteka | K 1998_4_ZM_FU 36 |
iotekarjev ali informatikov. Težko je predvideti vlogo | bibliotekarjev | za več let vnaprej, jasno pa je, da bodo morali | K 1998_4_ZM_FU 37 |
okolju. Po vzgledu nekaterih prodornih tujih | bibliotekarjev | in informatikov bi lahko ljubljanski visokošolski | K 1998_4_ZM_FU 199 |
bibliotekarstva je preveč orientiran na sedanje naloge | bibliotekarjev | in premalo na pričakovane naloge v naslednjem | K 1998_4_ZM_FU 201 |
hitra in navidez brez meja. 2. usposobljenost | bibliotekarjev | za kvalitetno opravljanje storitev preko elektronske | K 1999_1_PA 52 |
elektronske pošte 7. ustrezen odzivni čas s strani | bibliotekarjev | Elektronska pošta še ni popolnoma nadomestila | K 1999_1_PA 52 |
referenčni pogovor se je razvil predvsem s strani | bibliotekarjev, | ki so pri uporabnikih iskali nadaljnje informacije | K 1999_1_PA 68 |
gradivo. Znan je projekt Ameriškega združenja | bibliotekarjev, | ki svoje člane po elektronski pošti redno oskrbuje | K 1999_1_PA 206 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |