bibliotekar* (1.201-1.300)

ne obstajajo. Zato je leto kasneje Društvo	bibliotekarjev	Slovenije na občnem zboru ponovno zahtevalo ustanovitev	K 2003_3_KDE 134
delovala tudi Znanstvena sekcija pri društvu	bibliotekarjev,	ki si je med drugimi nalogami zadala tudi dokumentirati	K 2003_3_KDE 148
jugoslovanskih nacionalnih knjižnic in Zveze društev	bibliotekarjev	Jugoslavije leta 1965 in 1966 področje dela matične	K 2003_3_KDE 242
knjižnic, naletel na strokovni korektiv v društvu	bibliotekarjev	in v nacionalni knjižnici.Bibliotekarji, ki so	K 2003_3_KDE 369
je vsa leta odražalo v neusklajenih stališčih	bibliotekarjev	glede organizacije matične službe in njenih nalog	K 2003_3_KDE 378
sodijo na področje državne uprave. Izobraževanje	bibliotekarjev	in priprava študijskih programov sodita na področje	K 2003_3_KDE 384
v sedemdesetih letih pripravila Zveza društev	bibliotekarjev	Jugoslavije.Ta standard navaja, da so visokošolske	K 2003_3_NA 12
sodelovale skupine animatorjev, pedagogov, sociologov,	bibliotekarjev	ipd.9 Ta prizadevanja so se pozneje ujela z Malrauxovo	K 2003_4_BM 58
pomembnejših nalog. Pedagoško delo visokošolskih	bibliotekarjev	v zadnjem času vse bolj prerašča od izobraževanja	K 2004_1_2_BN 9
je, da sta vsebina in obseg pedagoškega dela	bibliotekarjev	s študenti zelo različna.Visokošolski bibliotekarji	K 2004_1_2_BN 40
talogizatorjev. Pomagati si ne moremo niti s seznamom	bibliotekarjev,	ki so opravili licenco za delo v sistemu COBISS	K 2004_1_2_LT_ZM 36
licenco za delo v sistemu COBISS, saj je precej	bibliotekarjev,	ki so izkušeni katalogizatorji in jim je licenca	K 2004_1_2_LT_ZM 36
junija 2003. Na vprašalnik se je odzvalo 142	bibliotekarjev.	Prejete odgovore smo nato vsebinsko analizirali	K 2004_1_2_LT_ZM 47
evidentirali na seznamu v raziskavo vključenih	bibliotekarjev,	izbrisali vse evidenčne podatke v izpolnjenem	K 2004_1_2_LT_ZM 49
COBISS.SI. Na vprašalnik se je odzvalo 142 (53%)	bibliotekarjev.	Vrnili so 133 (50%) izpolnjenih vprašalnikov,	K 2004_1_2_LT_ZM 51
1: Formalna izobrazba katalogizatorjev Od 131	bibliotekarjev,	ki so na vprašalniku označili podatek o formalni	K 2004_1_2_LT_ZM 53
nebibliotekarske smeri, 8 diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev,	5 katalogizatorjev z univerzitetno izobrazbo	K 2004_1_2_LT_ZM 59
nižja tudi ocena diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev.	Podobno lahko nižje ocene zasledimo tudi pri	K 2004_1_2_LT_ZM 78
povprečna ocena znanja diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev	je 3,9 in je za 0,2 nižja od povprečne ocene	K 2004_1_2_LT_ZM 81
prepričana sem, da lahko tudi v imenu drugih	bibliotekarjev,	ki so nekoč sodelovali z njo, veliko zadovoljnih	K 2004_1_2_MV 6
med katerimi so dela priznanih italijanskih	bibliotekarjev	in prevodi tujih strokovnjakov 18 .Knjige izdaja	K 2004_1_2_PKK_GN 122
Omeniti moramo še Majdine aktivnosti v Društvu	bibliotekarjev	Slovenije (DBS), sedaj ZBDS.V mandatnem obdobju	K 2004_1_2_PM1 52
let je bila en mandat tudi predsednica Društva	bibliotekarjev	Ljubljana.Od sredine 60-tih let naprej je bila	K 2004_1_2_PM1 54
upravnem odboru strokovnega društva. Društvu	bibliotekarjev	Slovenije je predsedoval v letih 1956-1957 in	K 2004_1_2_ZA 19
rezultat dela strokovne komisije pri Društvu	bibliotekarjev.	Kljub njihovi sorazmerni starosti nastanka so	K 2004_3_KB 4
1950 je bilo na republiškem posvetovanju Društva	bibliotekarjev	ustanovljenih šest strokovnih komisij, med njimi	K 2004_3_KB 72
Komisija za katalogizacijo pri Zvezi društev	bibliotekarjev	Jugoslavije pristopila k izdelavi novega pravilnika	K 2004_3_KB 186
rezultat dela strokovne komisije pri Društvu	bibliotekarjev.	Ne veljajo le za katalogizacijo, temveč celostno	K 2004_3_KB 328
knjižnici. Sindikati, ki se zavzemajo za pravice	bibliotekarjev,	se seveda proti takšni diskriminaciji borijo	K 2004_3_KGD 58
ravni. Študije primerov so pokazale, da večina	bibliotekarjev	ni izbrala svojega poklica zaradi gmotnih vzgibov	K 2004_3_KGD 60
izvajanju seminarjev in drugih oblik izobraževanja	bibliotekarjev	(Dervin, 1977).Prav je, da se bibliotekarji seznanjaj	K 2004_3_KGD 82
avtorji želeli ugotoviti, kako 171 študentov in	bibliotekarjev	Filozofske fakultete v Ljubljani zaznava sedanjo	K 2004_3_ZU_ZV_etal 4
stroke, 60 študentov bibliotekarske stroke in 23	bibliotekarjev	z različnih oddelkov Filozofske fakultete v Ljubljani	K 2004_3_ZU_ZV_etal 64
razlike med zaznavami študentov (uporabnikov) in	bibliotekarjev.	Prav tako bi bilo smiselno vključiti še druge	K 2004_3_ZU_ZV_etal 133
leti so se razmere zaostrovale in prvi izmed	bibliotekarjev,	ki je moral plačati za svoja politična prepričanja	K 2005_1_2_KDE 88
tudi UKO in s tem sprožil hudo kritiko s strani	bibliotekarjev.	Knjižnica je razumela takšno odločitev odbora	K 2005_1_2_KDE 269
Podhorsky in J. Glonar, nove delovne zadolžitve	bibliotekarjev	ter izdelava tekoče slovenske bibliografije.	K 2005_1_2_KDE1 210
pa je leta 1946 nadomestil Mirko Rupel. Od	bibliotekarjev	medvojne dobe sta v knjižnici po koncu druge	K 2005_1_2_KDE1 226
je bila imenovana delovna skupina petnajstih	bibliotekarjev	in informatikov, ki je usmerjala prehod na novi	K 2005_1_2_SI 143
ustanovitveno odločbo leta 1961. Na zborovanju Društva	bibliotekarjev	Maribor leta 1960 je njen takratni ravnatelj	K 2005_1_2_SI 338
mariborskega visokega šolstva. Na zborovanju Društva	bibliotekarjev	Slovenije leta 1960 je tedanji ravnatelj Študijske	K 2005_1_2_SI1 29
osemdesetih letih uvedel dr. Hartman s skupino	bibliotekarjev,	ki so bili vrhunski strokovnjaki za posamezna	K 2005_1_2_SI1 58
je bil tudi tvorni član županijskega društva	bibliotekarjev.	Upokojil se je 6. aprila 2004.	K 2005_1_2_VJ 14
njimi in ob sodelovanju še nekaterih madžarskih	bibliotekarjev	iz Železne županije 3 je ob 35-letnici sodelovanja	K 2005_1_2_VJ 22
celo gostitelj železožupanijskih in prekmurskih	bibliotekarjev	na drugem Knjižničarskem dnevu v Monoštru.Rezultat	K 2005_1_2_VJ 23
Zanima nas pripravljenost in usposobljenost	bibliotekarjev	v obeh vrstah slovenskih knjižnic, ki smo jih	K 2005_3_JBV 183
akademske sfere in posledično izboljšanju statusa	bibliotekarjev.	Med temeljne naloge visokošolskih in univerzitetnih	K 2005_3_JBV 252
portalov lahko potekal samo kot teamsko delo	bibliotekarjev	iz različnih visokošolskih, specialnih in drugih	K 2005_3_JBV 268
knjižnic), izobraževalni sistem (izobraževanje	bibliotekarjev,	priprava študijskih programov, teoretično raziskovalno	K 2005_3_KDE 74
strokovni samozavesti v knjižnici zaposlenih	bibliotekarjev.	NUK je bil namreč edina knjižnica v Jugoslaviji	K 2005_3_KDE 100
izboljšati s spremenjenim programom izobraževanja	bibliotekarjev	med študijem ali pa z dodatnim izobraževanjem	K 2005_4_OM_SA 91
Evan Farber, eden najbolj spoštovanih sodobnih	bibliotekarjev	(Owusu, 2004, str. 7), je še vedno goreč zagovornik	K 2005_4_PZ_PZ 40
odpira vprašanje o vlogi visokošolskih knjižnic in	bibliotekarjev.	To pomeni, v kolikšni meri lahko knjižnice preko	K 2005_4_PZ_PZ 67
Prav tako ne moremo več dvomiti o pomembni vlogi	bibliotekarjev	pri prepoznavanju ustreznih informacijskih virov	K 2005_4_PZ_PZ 70
ugotavljata, da postaja potreba po izobraževanju	bibliotekarjev	oziroma po njihovem usposabljanju za pedagoško	K 2005_4_PZ_PZ 79
& Wallin, 2001). Septembra 2004 je skupina	bibliotekarjev,	ki se posebej ukvarja z informacijsko pismenostjo	K 2005_4_PZ_PZ 98
razlogi za izobraževanje; - kakšno je mnenje	bibliotekarjev	o takem izobraževanju. Anketo smo v elektronski	K 2005_4_PZ_PZ 102
prioritetnih nalog knjižnice (...)" itd. Iz mnenj	bibliotekarjev	lahko izluščimo tudi dragocene predloge za izvedbo	K 2005_4_PZ_PZ 184
biti prepuščen pobudi posameznih knjižnic ali	bibliotekarjev;	- program mora biti prilagojen potrebam fakultet	K 2005_4_PZ_PZ 184
spoštovanju dragocenega truda in dosežkom visokošolskih	bibliotekarjev	in kljub njihovemu trdnemu prepričanju, da je	K 2005_4_PZ_PZ 191
izvajanje programov za izobraževanje izobraževalcev (	bibliotekarjev	in učiteljev) pri izbiri ustreznih virov in uporabi	K 2005_4_PZ_PZ 220
avtomatizacijo in mehanizacijo v knjižnicah pri Društvu	bibliotekarjev	Slovenije kot osrednji strokovni organizaciji	K 2006_1_2_BS 67
avtomatizacijo in mehanizacijo v knjižnicah pri Društvu	bibliotekarjev	Slovenije sodelovali s petimi referati, vseh	K 2006_1_2_BS 124
Sekcija za ljudsko knjižničarstvo pri Društvu	bibliotekarjev	Slovenije in republiška inštruktorska komisija	K 2006_3_LFM_TN_etal 19
tudi strokovnim komisijam v okviru Zveze društev	bibliotekarjev	Jugoslavije (ZDBJ) ter Skupnosti jugoslovanskih	K 2006_4_BS 211
število poimenovanj za nosilce, ki jih večina	bibliotekarjev	v praksi ne pozna (npr. apreturna kartica, mikrofilmski	K 2006_4_KI 36
1964 do 1982 leta. Številne generacije naših	bibliotekarjev	so se tako ali drugače srečale z njo v vlogi	K 2006_4_PS 16
Dr. Melita Ambrožič, predsednica ZBDS Društvo	bibliotekarjev	Slovenije je s pripravami na izdajo svojega društvenega	K 2007_1_AM 0
članstva zastonj, nato pa je občni zbor Društva	bibliotekarjev	Slovenije sprejel sklep o novem načinu razdeljevanja	K 2007_1_AM 11
njegovih organov. 1 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 3. 2 Prav tam.	K 2007_1_AM 14
in da bo vodstvo organizacije jugoslovanskih	bibliotekarjev	energično posredovalo, da se vendarle uresničijo	K 2007_1_AM 20
knjiničar pa je bila še vprašljiva. Zveza društev	bibliotekarjev	FLRJ pa je Zveznemu izvršnemu svetu poslala zahtevo	K 2007_1_AM 27
ednješolskimi profesorji. 3 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (2), 1957, str. 47. 4 Tretji kongres	K 2007_1_AM 28
bralcev do knjig. 5 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 9. 6 Knjižnica.	K 2007_1_AM 29
1957, str. 9. 6 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 10. 7 Knjižnica	K 2007_1_AM 30
1957, str. 10. 7 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 12. Drugo številko	K 2007_1_AM 31
prosti dostop do polic, in ko so vprašali, koliko	bibliotekarjev	bi tega ne dopustilo, tudi če bi imeli primeren	K 2007_1_AM 45
razred številko 1. 9 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 14. Knjižnica 51	K 2007_1_AM 55
Knjižnica. Med sklepi 3. kongresa Zveze društev	bibliotekarjev	FLRJ12 je izpostavljena nujnost sprejetja splošnega	K 2007_1_AM 56
svetovno vojno. 10 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (4), 1957, str. 8. 11 Knjižnica	K 2007_1_AM 63
1957, str. 8. 11 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (4), 1957, str. 9. 12 Knjižnica	K 2007_1_AM 64
1957, str. 9. 12 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (1), 1957, str. 15. Iz poročila	K 2007_1_AM 65
objavljeno obsežno poročilo o 10. občnem zboru Društva	bibliotekarjev	Slovenije (17. 3. 1957).Društvo je v takratnem	K 2007_1_AM 72
svojih načrtov. 16 Knjižnica. Glasilo Društva	bibliotekarjev	Slovenije, 1 (2), 1957, str. 32-34. 17 Šifrer	K 2007_1_AM 99
bo minilo šestdeset let od ustanovitve Društva	bibliotekarjev	Slovenije, predhodnika današnje Zveze bibliotekarskih	K 2007_1_DPM 0
raziskovalcevbibliotekarjev Raziskovalno delo	bibliotekarjev	poteka znotraj različnih zavodov, univerz, raziskovalnih	K 2007_1_VD 24
ter 'knjigarstvo'. Takih je 49 raziskovalcev-	bibliotekarjev,	sedem jih nima navedene niti ene naštete besede	K 2007_1_VD 65
svoje stroke, je zaskrbljujoče, da je tako malo	bibliotekarjev	s formalno izobrazbo raziskovalno aktivnih, oz	K 2007_1_VD 165
osveščanje avtorjev in založnikov in izobraževanje	bibliotekarjev.	Vsekakor pa smo le začeli in pred nami je zelo	K 2007_3_4_KCA 155
delo za 4,7 FTE, torej za skoraj pet zaposlenih	bibliotekarjev	v vsaki knjižnici, glede na to, da v NUK tega	K 2007_3_4_SA_HV_etal 25
uporabnikov. Aktivno je sodelovala v Društvu	bibliotekarjev	Slovenije in bibliotekarskih organizacijah v	K 2007_3_4_SI 4
Knjižnični sistem v Sloveniji, na občnem zboru Društva	bibliotekarjev	Slovenije pa je imela referat o vključevanju	K 2007_3_4_SI 59
Britaniji. Na strokovnem posvetovanju Društva	bibliotekarjev	Slovenije je imela referat Pedagoške naloge univerznih	K 2007_3_4_SI 179
Kongresa IFLA v Leipzigu. Na posvetovanju Zveze	bibliotekarjev	Jugoslavije v Novem Sadu je imela referat Študij	K 2007_3_4_SI 187
splošnoznanstvene in univerzne knjižnice Zveze društev	bibliotekarjev	Jugoslavije. Osnutek standardov ima deset poglavij	K 2007_3_4_SI 229
knjižnici je bila Breda Filo članica Društva	bibliotekarjev	Slovenije, kjer je prevzela najodgovornejše funkcije	K 2007_3_4_SI 262
najodgovornejše funkcije. Bila je predsednica Društva	bibliotekarjev	Maribor in članica izvršnega odbora Društva bibliotekarjev	K 2007_3_4_SI 263
bibliotekarjev Maribor in članica izvršnega odbora Društva	bibliotekarjev	Slovenije, namestnica predsednika Zveze bibliotekarskih	K 2007_3_4_SI 263
Knjižnica. Postala je tudi častna članica Društva	bibliotekarjev	Maribor. V reviji Knjižnica je v letih od 1964	K 2007_3_4_SI 264
sodelovala na strokovnih posvetovanjih Društva	bibliotekarjev	Slovenije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije	K 2007_3_4_SI 268

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani