bibliotekar* (1.301-1.400)

bibliotekarskih društev Slovenije in Zvezi društev	bibliotekarjev	Jugoslavije. Vodila je vrsto strokovnih komisij	K 2007_3_4_SI 268
človeštvo. (Filo, 1973, str. 9) Kot članica Društva	bibliotekarjev	Slovenije je kolege na predavanjih seznanjala	K 2007_3_4_SI 277
zanimala tudi prizadevanja za reformo Društva	bibliotekarjev	(Library Association), ki so potekala hkrati	K 2007_3_4_SI 283
prizadevanji za novi knjižničarski zakon. Društvo	bibliotekarjev	(Library Association) je dobilo po reformi leta	K 2007_3_4_SI 284
društva in pričelo zastopati poleg interesov	bibliotekarjev	v ljudskih knjižnicah tudi interese bibliotekarjev	K 2007_3_4_SI 284
bibliotekarjev v ljudskih knjižnicah tudi interese	bibliotekarjev	v univerzitetnih in strokovnih knjižnicah, ki	K 2007_3_4_SI 284
je Breda Filo prenašala na delovanje Društva	bibliotekarjev	Slovenije. Udeleževala se je kongresov IFLA in	K 2007_3_4_SI 285
bibliografska kontrola, ki predstavlja večletne sanje	bibliotekarjev	o pregledu nad tem, kar je bilo kjer koli zapisano	K 2007_3_4_SI 287
Ljubljani. Ta študij in teoretično delo slovenskih	bibliotekarjev,	ki je zbrano v glavnem v reviji Knjižnica, so	K 2007_3_4_SI 298
novinarstvo, Filozofske fakultete in Društva	bibliotekarjev	Slovenije je v letu 1982 pripravila osnutek vsebinske	K 2007_3_4_SI 300
njihova dostopnost. Bila je ena izmed tistih	bibliotekarjev,	ki so svoje sanje o tem, da bi ustvarili bibliografski	K 2007_3_4_SI 345
državah. Odraz njenega aktivnega dela v Društvu	bibliotekarjev	Slovenije in kasneje v Zvezi bibliotekarskih	K 2007_3_4_SI 361
Je ena izmed najbolj aktivnih članov Društva	bibliotekarjev	Maribor.Vrsto let je bila članica Izvršnega odbora	K 2007_3_4_ZBDS 54
let je bila članica Izvršnega odbora Društva	bibliotekarjev	Maribor.Je predsednica Sekcije za domoznanstvo	K 2007_3_4_ZBDS 55
gesljenju domoznanskega gradiva. V okviru Društva	bibliotekarjev	Maribor je sodelovala pri organiziranju posvetovanja	K 2007_3_4_ZBDS 57
sourednik. Uspelo mu je oživiti delo Društva	bibliotekarjev	Pomurja, katerega predsednik je bil več mandatov	K 2007_3_4_ZBDS 81
leta 1982. Od leta 1976 je tudi članica Društva	bibliotekarjev	Maribor. 27. decembra 2006 se je upokojila.Vsa	K 2007_3_4_ZBDS 106
Leta 2002 sta se združili britansko združenje	bibliotekarjev	in informacijskih specialistov v CILIP, kar se	K 2007_3_4_ZM 80
knjižnicah junija 2007 (skupaj je bilo testiranih 13	bibliotekarjev	ali informacijskih specialistov in nekaj drugih	K 2007_3_4_ZM 156
ponatisi del oziroma študije pomembnih slovenskih	bibliotekarjev	(Jernej Kopitar, Matija Čop).Kot prvo knjigo	K 2007_5_KDE 15
Stefan, ter prispevka dveh velikih slovenskih	bibliotekarjev	Jerneja Kopitarja in Matije Čopa. Eva Kodrič	K 2007_5_KDE 49
teoretična dognanja avstrijskih oziroma nemških	bibliotekarjev	in povzemali rezultate sodobne, dobro razvite	K 2007_5_KDE1 12
Da je bila knjižnica samostojna ustanova, delo	bibliotekarjev	pa upoštevano kot specifično in dragoceno znanje	K 2007_5_KDE1 284
načelih. Skoraj četrt stoletna prizadevanja njenih	bibliotekarjev	za preobrazbo licejske knjižnice in njenih evidenc	K 2007_5_KDE1 289
področjih. Zaradi precej mladih nezaposlenih	bibliotekarjev	bi morali presoditi tudi primerno število diplomantov	K 2008_1_ZM 60
knjižničarjev res manj zahtevno ali bolj zahtevno od	bibliotekarjev	v splošnih ali šolskih knjižnicah in tudi specialnih	K 2008_2_3_FPS 113
socialnih spretnosti in življenjskih stilov bodočih	bibliotekarjev	(Kobal Grum in Zabukovec, 2002).Nismo pa našli	K 2008_2_3_VP_ZM1 81
politehničnih fakultet ter pri tem računa na večjo vlogo	bibliotekarjev.	Ministrstvo za šolstvo financira nacionalni projekt	K 2008_4_SK_etal 72
leta 2004 med vodji knjižnic izvedla skupina	bibliotekarjev	je pokazala naslednje (Petermanec in Pejova,	K 2008_4_SK_etal 91
pedagoških delavcev pri tem je premajhna; - po mnenju	bibliotekarjev	pri študentih ni dovolj zanimanja za ta program	K 2008_4_SK_etal 92
omenjene ankete je razvidno, da je po mnenju	bibliotekarjev	splošno stanje na univerzah glede razvoja in	K 2008_4_SK_etal 93
knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih priučenih	bibliotekarjev	332,22 (29,7 %), zatem priučenih knjižničarjev	K 2008_4_VG 73
priučenih knjižničarjev 299,05 (26,7 %), diplomiranih	bibliotekarjev	z bibliotekarskim izpitom 207,9 (18,6 %) in diplomiranih	K 2008_4_VG 73
bibliotekarskim izpitom 207,9 (18,6 %) in diplomiranih	bibliotekarjev	37,5 (3,4 %).Bibliotekarski izpit je imelo 96	K 2008_4_VG 73
knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih priučenih	bibliotekarjev	in sicer 357,4 ekvivalenta polne zaposlitve,	K 2009_1_2_VG 86
knjižničarjev 318,7 EPZ (34,4 %), diplomiranih	bibliotekarjev	z bibliotekarskim izpitom 223,7 EPZ (24,1 %)	K 2009_1_2_VG 86
bibliotekarskim izpitom 223,7 EPZ (24,1 %) in diplomiranih	bibliotekarjev	27 EPZ (2,9 %).Bibliotekarski izpit je imelo	K 2009_1_2_VG 86
nenehno preverja tako s strani uporabnikov kot tudi	bibliotekarjev	- informatorjev, ki opravljajo naloge svetovalca	K 2010_1_2_KM 9
ki spodbuja tako ustvarjalnost bibliotekark in	bibliotekarjev	kot študentov.Na podlagi te ustvarjalnosti se	K 2010_3_LN 117
razveseljivo, počasi dviguje število diplomiranih	bibliotekarjev	in to z 245,4 (2007) na 250,7 (2008) ter 262	K 2010_4_JP 71
knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih priučenih	bibliotekarjev,	in sicer 330 zaposlenih, merjenih po ekvivalentu	K 2010_4_VG 106
knjižničarjev 304 EPZ (33,9 %), diplomiranih	bibliotekarjev	z bibliotekarskim izpitom 239 EPZ (26,7 %) in	K 2010_4_VG 106
bibliotekarskim izpitom 239 EPZ (26,7 %) in diplomiranih	bibliotekarjev	23 EPZ (2,6 %) (Slika 2). Glede na leto 2008	K 2010_4_VG 106
leto 2008 je število tako diplomiranih priučenih	bibliotekarjev	kot priučenih knjižničarjev padlo, naraslo pa	K 2010_4_VG 107
knjižničarjev padlo, naraslo pa je število diplomiranih	bibliotekarjev	z bibliotekarskim izpitom.Bibliotekarski izpit	K 2010_4_VG 107
osrednji bibliografski katalog prek pooblaščenih	bibliotekarjev	avtorji sami.7 Bistvena razlika med zgoraj navedenimi	K 2011_1_SJ_VBI 223
tematski sklop o izobraževanju in usposabljanju	bibliotekarjev	za delo z uporabniki s posebnimi potrebami.Osnovno	K 2011_2_3_JP 44
knjižničarskih združenj IFLA in nacionalna združenja	bibliotekarjev	oziroma knjižnic so oblikovala vrsto priporočil	K 2011_2_3_KDE 65
title> POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA	BIBLIOTEKARJEV	ZA DELO Z UPORABNIKI S POSEBNIMI POTREBAMI Adrijana	K 2011_2_3_SAB_etal 0
obravnavamo pomen izobraževanja in usposabljanja	bibliotekarjev	za delo z uporabniki s posebnimi potrebami.Raziskali	K 2011_2_3_SAB_etal 0
ugotavlja pomen izobraževanja in usposabljanja	bibliotekarjev	za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. 1	K 2011_2_3_SAB_etal 8
uporabljali v vsej njeni zmogljivosti. Usposobljenost	bibliotekarjev	za uporabo je povezava med podporno tehnologijo	K 2011_2_3_SAB_etal 29
rešitev lahko najdemo že samo s spremembo odnosa	bibliotekarjev	do uporabnikov s posebnimi potrebami ter drugačnim	K 2011_2_3_SAB_etal 37
o pomembnosti izobraževanja in usposabljanja	bibliotekarjev	o uporabnikih s posebnimi potrebami. 3.2.1 Počutje	K 2011_2_3_SAB_etal 174
intervjuvancev o izobraževanju in usposabljanju	bibliotekarjev	Deset intervjuvancev meni, da je dodatno izobraževanje	K 2011_2_3_SAB_etal 186
da je dodatno izobraževanje in usposabljanje	bibliotekarjev	potrebno.Menijo, da se morajo vsi, ki delajo	K 2011_2_3_SAB_etal 186
Na področju izobraževanja in usposabljanja	bibliotekarjev	je potrebno postoriti še marsikaj.Ko bodo bibliotekar	K 2011_2_3_SAB_etal 246
o tem, da je knjižnica, kljub na sprotovanju	bibliotekarjev,	v skladu z navodili rektorata, morala izločiti	K 2011_4_KDE 95
1949-1964" (priloga 1/11) v glasilu Druš-tva	bibliotekarjev	BiH Bibliotekarstvo. Bibliografski opis je sestavljen	MD 1973_KJ 210
bibliotekarskih revij se začenja v letu 1957, ko je Društvo	bibliotekarjev	Slovenije začelo izdajati svoj stanovski časopis	MD 2001_ZF 328
namenjena vsakoletnemu posvetovanju slovenskih	bibliotekarjev	in je zato objavljala predstavljene referate	MD 2001_ZF 338
objavljala pomembna besedila, potrebna za delo	bibliotekarjev,	npr.Zakon o knjižnicah iz leta 1961 in kasneje	MD 2001_ZF 339
knjižničarstvu v letu 1983, dokumente Društva	bibliotekarjev	Slovenije in kasneje Zveze bibliotekarskih društev	MD 2001_ZF 340
Knjižničarske novice informativni strokovni bilten	bibliotekarjev.	Število avtorjev se je v primerjavi z Obvestili	MD 2001_ZF 351
službe bistveno povečalo, saj so kot glasilo	bibliotekarjev	dosegle vse vrste knjižnic.Desetim številkam	MD 2001_ZF 352
doma in v tujini, obvestila za izobraževanje	bibliotekarjev,	poročila o študijskih potovanjih, seznami različnih	MD 2001_ZF 357
sklepe društev in njihovih organov, npr. Društva	bibliotekarjev	Slovenije in kasneje Zveze društev bibliotekarjev	MD 2001_ZF 562
bibliotekarjev Slovenije in kasneje Zveze društev	bibliotekarjev	Slovenije, Zveze društev pedagoških delavcev	MD 2001_ZF 562
poročila stanovskih organizacij, npr. Društva	bibliotekarjev	Slovenije oz.Zveze bibliotekarskih društev Slovenije	MD 2001_ZF 580
zapisov. Tudi analiza izobraževalnih možnosti	bibliotekarjev,	ki jo je opravila leta 1998 Jelka Gazvoda, je	MD 2004_LT 155
odločilno vplivali na odgovore v raziskavo vključenih	bibliotekarjev	(cv: Podlesek, 2003, str. 2). Po preučitvi prednosti	MD 2004_LT 349
preverjanjem elektronskih naslovov slovenskih	bibliotekarjev	- katalogizatorjev, ki aktivno sodelujejo pri	MD 2004_LT 355
sodelovanje v pilotski raziskavi smo zaprosili dvajset	bibliotekarjev	- katalogizatorjev - iz različnih slovenskih	MD 2004_LT 361
prejemajo po elektronski pošti, smo poskušali večino	bibliotekarjev	predhodno osebno ali telefonsko seznaniti z namenom	MD 2004_LT 363
talogizatorjev. Pomagati si ne moremo niti s seznamom	bibliotekarjev,	ki so opravili licenco za delo v sistemu COBISS	MD 2004_LT 407
licenco za delo v sistemu COBISS, saj je precej	bibliotekarjev,	ki so izkušeni katalogizatorji in jim je licenca	MD 2004_LT 407
evidentirali na seznamu v raziskavo vključenih	bibliotekarjev,	izbrisali vse evidenčne podatke v izpolnjenem	MD 2004_LT 407
Priloga 4). Na vprašalnik se je odzvalo 142	bibliotekarjev.	Prejete odgovore smo nato vsebinsko analizirali	MD 2004_LT 421
COBISS.SI. Na vprašalnik se je odzvalo 142 (53%)	bibliotekarjev.	Vrnili so 133 (50%) izpolnjenih vprašalnikov,	MD 2004_LT 425
6.1.4 Formalna izobrazba sodelujočih Od 131	bibliotekarjev,	ki so na vprašalniku označili podatek o formalni	MD 2004_LT 441
oziroma 68%: 34 (26%) diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev	in 55 (42%) katalogizatorjev z drugo univerzitetno	MD 2004_LT 443
nebibliotekarske smeri, 8 diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev,	5 katalogizatorjev z univerzitetno izobrazbo	MD 2004_LT 452
nižja tudi ocena diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev.	Podobno lahko nižje ocene zasledimo tudi pri oceni	MD 2004_LT 479
povprečna ocena znanja diplomiranih univerzitetnih	bibliotekarjev	je 3,9 in je za 0,1 višja od povprečne ocene	MD 2004_LT 483
specialnih knjižnicah, kjer je obremenjenost	bibliotekarjev	zelo velika, saj morajo skrbeti tako za lokalne	MD 2004_LT 556
projektnih prijav. Predpostavljamo, da je skrb	bibliotekarjev	specialnih knjižnic za delovanje slovenskega	MD 2004_LT 557
segajo njeni začetki v leto 1980, ko se je skupina	bibliotekarjev,	sistemskih analitikov in programerjev spopadla	MD 2004_LT 952
nam je prijazno posredoval predsednik Društva	bibliotekarjev	Celje g. Srečko Maček: 97 zaposlenih v 89 šolskih	MD 2004_VZ 1347
izboljšanje strokovnega in družbenega položaja	bibliotekarjev	ter bibliotekarstva?219. 4.3.3.4 Posredni tematski	MD 2008_BB 1997
file_title> ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI DIPLOMIRANIH	BIBLIOTEKARJEV	GLEDE NA TRENDE RAZVOJA STROKE IN DRUŽBE MAGISTRSKO	MD 2008_BM 0
možnosti zaposlovanja slovenskih diplomiranih	bibliotekarjev.	Na podlagi dostopnih statističnih podatkov o zaposleni	MD 2008_BM 0
trende razvoja stroke, formalno izobraževanje	bibliotekarjev,	zaposljivost diplomantov, kvantiteto in načine	MD 2008_BM 76
Urbanija J., 2002) 2 TRENDI MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA	BIBLIOTEKARJEV	V poglavju predstavljamo obstoječe možnosti	MD 2008_BM 203
možnosti zaposlovanja univerzitetno diplomiranih	bibliotekarjev	v Sloveniji in izven Slovenije, predvsem v sklopu	MD 2008_BM 204
oz. karier. 2.1 TRENDI MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA	BIBLIOTEKARJEV	V SLOVENIJI Marinkova (Marinko I., 1998b) je	MD 2008_BM 206
in znati uporabljati. Zaposlitvene možnosti	bibliotekarjev	sta raziskovali predvsem Marinkova in Ambrožičeva	MD 2008_BM 216
pripomogla k hitremu naraščanju števila zaposlenih	bibliotekarjev	v knjižničarstvu.Študenti naj bi se zaposlili	MD 2008_BM 218
podjetjih. 2.2 TRENDI MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA	BIBLIOTEKARJEV	IZVEN SLOVENIJE (EU, MEDNARODNE ORGANIZACIJE	MD 2008_BM 290
možnost zaposlovanja slovenskih diplomiranih	bibliotekarjev	tudi v tujini.Možnost zaposlitve vsekakor obstaja	MD 2008_BM 291
pokazala, da bi več kot polovica anketirancev -	bibliotekarjev	iz knjižnic po EU, zaposlila bibliotekarje iz	MD 2008_BM 292

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani