Korpus bibliotekarstva
specialnih knjižnicah voditi strokovno usposobljen | bibliotekar | z ustrezno habilitacijo. 2.1.1 USPOSABLJANJE | Z Ip_2006_SJ 45 |
informacijskih virih in upravljanju z informacijami se | bibliotekar | lahko uveljavi ne le v knjižnici, temveč tudi | Z JzBink_2007_MJ 17 |
boljši vpogled v preteklost. 8 "Danes, ko postajam | bibliotekar, | dajem svečano bibliotekarsko zaprisego, da bom | Z JzBink_2007_MT 114 |
kolegi v OHK, NUK - Informacijskim centrom za | bibliotekar | stvo (ICB), Centrom za razvoj knjižnic, knjigarnami | Z JzBink_2007_PKH 165 |
leta 1995. V letih 1979-96 je bil zaposlen kot | bibliotekar | na Oddelku za filozofijo FF.Od 1996. na Pedagoški | Z JzBink_2007_PM 90 |
Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani kot | bibliotekar | pripravnik v Rokopisnem oddelku.Priporočila ga | Z JzBink_2007_UJ 15 |
človeški odnos ter globok občutek pripadnosti | bibliotekar | stvu.S svojim delom je Oddelku za bibliotekarstvo | Z JzBink_2007_UJ 78 |
delovno razmerje. Vendar pa je bil Oddelek za | bibliotekar | sto, informacijsko znanost in knjigarstvo še | Z JzBink_2007_UJ1 129 |
raziskovalnem področju "informacijska znanost in | bibliotekar | stvo", kije bilo po dolgotrajnih prizadevanjih | Z JzBink_2007_ZM 5 |
Kranjsko, današnjem Narodnem muzeju v Ljubljani kot | bibliotekar, | kjer je ostal do upokojitve leta 1925. 3 Ko je | Z Kp_2007_BS_SI 26 |
je v Državni študijski knjižnici v Ljubljani | bibliotekar | Joža Glonar uvedel katalogizacijo po pruskih | Z Kp_2007_BS_SI 37 |
po pravilih lahko postal reden član DBJ vsak | bibliotekar, | aktiven ali v pokoju, izreden član pa vsakdo | Z Kp_2007_BS_SI 41 |
15. julija 1941. Joža Rus je bil od leta 1924 | bibliotekar | Državne biblioteke, leta 1944 so ga aretirali | Z Kp_2007_BS_SI 84 |
kandidat pridobil strokovni naziv: diplomirani | bibliotekar | (in ustrezni naziv iz vzporednega študijskega | Z Zr_1998_BB 49 |
vstop v celotno mrežo informacijskih sistemov, | bibliotekar | kot organizator pretoka informacij za določeno | Z Zr_1998_BB 124 |
izpolnila vse pogoje za strokovni naslov diplomirani | bibliotekar. | Med drugimi absolventi jih je bilo še pet (2 redna | Z Zr_1998_BB 204 |
zbirke serijskih publikacij v knjižnici je ugledni | bibliotekar | iz Velike Britanije M.Line. | Z Zr_1998_JP 163 |
široko razložil svoje ugovore. Predvsem menim, da | bibliotekar | praviloma ne posreduje informacij, temveč primarne | Z Zr_1998_JP 217 |
bibliotekarstva.' Nihče med njimi ni bil samo | bibliotekar, | ampak se je vsakdo ukvarjal še s kakim drugim | Z Zr_1998_UJ 8 |
začel delati v licejski knjižnici kot začasni | bibliotekar | leta 1828.Dokončno je prestopil v bibliotekarsko | Z Zr_1998_UJ 34 |
bibliotekarsko stroko 1830. leta, ko je postal | bibliotekar | Licejske knjižnice v Ljubljani.Knjižnica do njegovega | Z Zr_1998_UJ 35 |
nadaljeval kot suplent na univerzi in nato kot | bibliotekar | v Licejski knjižnici.Podobno kot Kopitar in Miklošič | Z Zr_1998_UJ 42 |
Jerneja Kopitarja. Franc Simonič (1847-1919), | bibliotekar | Simonič je v Gradcu študiral zgodovino, zemljepis | Z Zr_1998_UJ 62 |
namreč nastopil službo v Joanneumu v Gradcu kot | bibliotekar | deželne knjižnice, leta 1877 pa je postal amanuensis | Z Zr_1998_UJ 64 |
mariborski Študijski knjižnici se je Janko Glazer kot | bibliotekar | zaposlil 1926. leta.Njen ravnatelj jebilodleta | Z Zr_1998_UJ 97 |
knjižnice teh zavodov. Janko Glazer se je kot | bibliotekar | zanimal predvsem za zgodovino knjižnic, za bibliografijo | Z Zr_1998_UJ 110 |
profesor slavistike in romanistike Poklicni | bibliotekar | je postal 1939. leta, ko se je zaposlil v ljubljanski | Z Zr_1998_UJ 127 |
Dolar (1911), književnik Jaro Dolar je bil | bibliotekar | in ravnatelj Studijske knjižnice v Mariboru od | Z Zr_1998_UJ 165 |
dramatik V Študijski knjižnici v Mariboru je bil | bibliotekar | od 1963 do 1967, nato dve leti dramaturg Drame | Z Zr_1998_UJ 210 |
Reisp (1928), zgodovinar Leta 1959 se je kot | bibliotekar | zaposlil v Knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani | Z Zr_1998_UJ 227 |
1930), pravnik Po diplomi (1954) se je kot | bibliotekar | zaposlil v Narodni in univerzitetni knjižnici | Z Zr_1998_UJ 246 |
1967/68) in magistriral v Zagrebu (1974). Kot | bibliotekar | je bil zaposlen v Centralni tehniški knjižnici | Z Zr_1998_UJ 259 |
pridobijo univerzitetno izobrazbo diplomirani | bibliotekar. | Program je bil na FF verificiran v letu 1993, | Z Zr_1998_ZM1 74 |
informacijske službe v Domoznanskem oddelku je | bibliotekar-informator. | Dober informator mora znati razvijati svoje strokovno | K 2005_3_SPS_VS 180 |
obdelavo in dokumentacijo domoznanskega gradiva. | Bibliotekar-informator | je z informacijsko dejavnostjo dodatno obremenjen | K 2005_3_SPS_VS 182 |
skupine oziroma stopnje: predstojnik biblioteke, | bibliotekar-skriptor, | bibliotečni strežnik in sluge. Slednjih niso | K 2007_5_KDE1 280 |
usposabljanje za delo v Cobissu tempirano na čas, ko | bibliotekar-začetnik | že opravi začetno izobraževanje in strokovni | K 1998_4_GJ 176 |
Omenjeni poklici so razdeljeni na: 2432.02 | Bibliotekar/bibliotekarka | 2432.04 Knjižničar/knjižničarka 2432.03 Dokumentalist | K 2001_4_BV 36 |
na ZRSZ z izobrazbo univerzitetno diplomirani | bibliotekar/ka, | število razpisanih delovnih mest za taisto izobrazbo | MD 2008_BM 454 |
NA ZRSZ Z IZOBRAZBO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI | BIBLIOTEKAR/KA | (podatki ZRSZ) Slika 21: Prijava novih iskalcev | MD 2008_BM 938 |
knjižničar/Strokovni delavec VI (plačni razred 22), | Bibliotekar/Samostojni | strokovni delavec VII/1 (plačni razred 28) in | M ISSVK_2011 697 |
4. 16 Drugi i treči kongres Saveza društava | bibliotekara | F.N.R. Jugoslavije. Ljubljana 1958, str. 38-42 | K 2000_3_GA 121 |
(Smernice za budući rad. V: Prvi kongres | bibliotekara | F.N.R. Jugoslavije. Beograd, 1950, str. 88-89 | K 2003_3_KDE 127 |
Matične biblioteke. V: Peti kongres Saveza Društva | bibliotekara | Jugoslavije. Sarajevo, 1964, str. 103-112. 32 | K 2003_3_KDE 211 |
Matične biblioteke. V: Peti kongres Saveza Društva | bibliotekara | Jugoslavije. Sarajevo, 1964, str. 103-112 in | K 2003_3_KDE 254 |
hrvaške serijske publikacije - Hrvaška - Vjesnik | bibliotekara | Hrvatske - serijske publikacije; Grki - šesti | MD 2001_ZF 648 |
znanosti. Naj omenimo tu tudi njegovo delo “Naloga | bibliotekarja” | (The mission of the librarian), ki je pogosto | DD 1998_JP 435 |
ki globlje razmišljajo o nalogah in poklicu | bibliotekarja. | Del knjige, na katerem pa sloni Ortegova hipoteza | DD 1998_JP 435 |
količnika osnovne plače in stalnih dodatkov za | bibliotekarja | v knjižnici s področja kulture znaša 4,05, za | D 2004_VD 1112 |
v knjižnici s področja kulture znaša 4,05, za | bibliotekarja | v osnovni in srednji šoli pa 5,33). 6 OPREDELITEV | D 2004_VD 1112 |
humanistične smeri. Univerzitetnega diplomiranega | bibliotekarja | sta želeli dve, profesorja nemščine pa ena splošna | D 2004_VD 1366 |
ena pa je želela univerzitetnega diplomiranega | bibliotekarja. | Specialne knjižnice so želele zaposliti kandidate | D 2004_VD 1367 |
enem primeru pa univerzitetnega diplomiranega | bibliotekarja. | To izobrazbo so od kandidata želele tudi tri visokošol | D 2004_VD 1368 |
okrepitev v knjižnici z zaposlitvijo še enega | bibliotekarja. | Zdaj je torej pravi čas, da se začne resno razmišljati | D 2006_FM 1583 |
okoliščine dopuščale, bosta pri izvedbi prisotna dva | bibliotekarja, | predvsem zato da bo zagotovljena ustrezna pomoč | D 2006_FM 1821 |
ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog | bibliotekarja | obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje | D 2007_GZ 233 |
javnih prostorov in storitev. Temeljna naloga | bibliotekarja | je ta, da nudi dostop do informacijskih virov | D 2011_SB 115 |
interpretacija zastavljenih vprašanj s strani | bibliotekarja) | , kratkotrajen spomin (npr. težave pri zapomnitvi | D 2011_SB 256 |
hkrati pa je uporabnik še vedno pod budnim očesom | bibliotekarja, | ki ga spremlja brez občutka nadzorovanja (Jurkowski | D 2011_SB 267 |
informacijskih virov je ena najpomembnejših nalog | bibliotekarja. | Od izpeljave referenčnega pogovora pa do trenutka | D 2011_SB 459 |
to je lahko le osnova. Od vsakega posameznega | bibliotekarja | bo odvisno, koliko znanja si bo pridobil in kako | D 2011_SB 634 |
je vsebinam o tej tematiki pri študiju in delu | bibliotekarja | namenjene dovolj pozornosti ter kakšen pomen | D 2011_SB 958 |
vidika dostopa 8 z vidika dodatne usposobljenosti | bibliotekarja | 1 z vidika osebnostnih lastnosti uporabnika 1 | D 2011_SB 1010 |
potrebujejo pomoč, dodatno pozornost in naklonjenost | bibliotekarja, | da potrebujejo več časa, da se je zanje potrebno | D 2011_SB 1012 |
zelo težko uporabljajo knjižnico brez pomoči | bibliotekarja, | medtem ko so ostali uporabniki samostojni; da | D 2011_SB 1013 |
uporabnikom s posebnimi potrebami in nepozornost | bibliotekarja) | in pomanjkanje časa.Težave z vidika uporabnika | D 2011_SB 1030 |
pomanjkanje časa. Težave z vidika uporabnika do | bibliotekarja | pa se kažejo pri vzpostavitvi stika, ko uporabniki | D 2011_SB 1031 |
samega uporabnika in pristopa oziroma načina dela | bibliotekarja | z njim.Ta anketiranec zaključuje, da lahko uporabnik | D 2011_SB 1039 |
uporabnika in kaj predvidevamo, da občuti, je za | bibliotekarja | zelo pomembno.Izhodišča, da uporabniki s posebnimi | D 2011_SB 1047 |
potrebami potrebno poslušanje ter razumevanje | bibliotekarja | in predvsem pomoč pri izbiri primernega gradiva | D 2011_SB 1087 |
obrniti). V tem primeru se po pomoč obrnejo na | bibliotekarja | in tako to oviro premagajo. Drugače so mnenja | D 2011_SB 1143 |
na primer iskanju gradiva, za pomoč vprašajo | bibliotekarja | ali pa vprašanje zapišejo na listek sogovorniku | D 2011_SB 1149 |
ne morejo (na primer doseči gradiva), prosijo | bibliotekarja, | ki pa so po mojih izkušnjah prijazni in vedno | D 2011_SB 1245 |
da tudi slabovidni in gluhi potrebujejo pomoč | bibliotekarja. | Zato je pomembno, da bibliotekar ve, kako pristopiti | D 2011_SB 1259 |
odgovori kažejo na to, da sta potrebna ozaveščenost | bibliotekarja | o uporabnikih s posebnimi potrebami in primeren | D 2011_SB 1291 |
profil knjižnice in lastna osebna spletna stran | bibliotekarja | so na repu z zelo majhnim številom aktivnih udeležencev | KN 2010_11_KI 51 |
bibliotekarjev ne odgovarjajo več niti z ozirom na vlogo | bibliotekarja | kot strokovnega in prosvetnega delavca v naši | K 1957_1_ZBDS 9 |
Slovenske ljudske knjižnice" in pa obisk češkega | bibliotekarja, | ki je bil dva dni gost našega društva. Upam, | K 1957_2_KJ_etal 132 |
Slovenske ljudske knjižnice" in pa obisk češkega | bibliotekarja, | ki je bil dva dni gost našega društva. Upam, | K 1957_2_KJ_etal 134 |
lahko vlagata listke le dva, za to določena | bibliotekarja. | Izdelali so navodila za bralce, kako naj uporabljajo | K 1957_4_SM 204 |
kvalifikacij (npr. od knjižničarskega tehnika do | bibliotekarja | preko visokošolskega študija, ne da bi ponavljali | K 1997_2_3_AM 248 |
študij na visoki stopnji usposobiti diplomiranega | bibliotekarja | za naslednja dela in opravila: 1. poznavanje | K 1997_2_3_FS 57 |
Matija Čop. Naziv vodje knjižnice in licejskega | bibliotekarja | bo spremljal njegov podpis na uradnih dokumentih | K 1997_2_3_KDE 8 |
Odlično raziskavo dela Jerneja Kopitarja kot | bibliotekarja | je objavila Eva Maria Huttl-Hubert v člankih | K 1997_2_3_KDE 31 |
dijaških letih. Vanjo seje vrnil kot pomočnik | bibliotekarja | leta 1828, potem ko seje poskusil kot učitelj | K 1997_2_3_KDE 36 |
uporabljal še biografski leksikon dresdenskega | bibliotekarja | Eberta 11. Čopov koncept reorganizacije Licejske | K 1997_2_3_KDE 69 |
duhovnik, profesor filozofije, bibliotekar. Delo | bibliotekarja | v licejski knjižnici je nastopi! leta 1836 in | K 1997_2_3_KDE 209 |
družbi ponovno pridobi mesto nekdaj uglednega | bibliotekarja | - znanstvenika. Ker bodo uporabniki iz množice | K 1997_2_3_UJ 57 |
gledajo na statistiko kot na dodatno obremenitev | bibliotekarja, | drugi pa kot na potrebno zlo.Čeprav omogoča le | K 1997_4_AM 205 |
v rednem programu 1. letnika in za nastavitev | bibliotekarja, | ki bi v višjih letnikih še naprej delal z dijaki | K 1997_4_MI 165 |
ljubljanskem učiteljišču, kjer so sistematizirali mesto | bibliotekarja. | Honorarno se poučuje knjižničarstvo tudi v Kopru | K 1997_4_MI 166 |
se uporabnik ne znajde v katalogu brez pomoči | bibliotekarja, | težko bo našel novo skupino in novi vrstilec | K 1998_1_MI 104 |
problematiko. Leta 1980 na pobudo danskega | bibliotekarja | Johannesa Daugbjerga v okviru IFLA ustanovijo | K 1998_1_VRM 17 |
lektorja, saj so se sklicevali, da je delovno mesto | bibliotekarja | v visokošolskih knjižnicah enako zahtevno kot | K 1998_2_3_KZS 46 |
Primerjava izhodiščnih količnikov za delovno mesto | bibliotekarja | v kulturi in v visokem šolstvu. 4 Cit. delo v | K 1998_2_3_KZS 56 |
točk od 700 potrebnih za redno napredovanje | bibliotekarja. | Če ob tem upoštevamo še možnost napredovanja v | K 1998_2_3_KZS 77 |
ima najmanj dva knjižničarska delavca, in sicer | bibliotekarja | ali višjega knjižničarja in knjižničarja ali | K 1998_2_3_MI 87 |
knjižničarska delavca, in sicer višjega knjižničarja ali | bibliotekarja | in knjižničarja ali knjižničarskega manipulanta | K 1998_2_3_MI 88 |
knjižničnih enot, da so lahko zaposlili enega | bibliotekarja. | To je zelo negativno vplivalo na knjižnični fond | K 1998_2_3_MI 96 |
knjižničnim fondom, ki naj bi šoli zagotavljal | bibliotekarja, | prisoten še danes.V večini knjižnic na italijanskih | K 1998_2_3_MI 98 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |