knjižnic* (47.393-47.492)

duplikat iz Gornjegrajske prešla v Semeniško	knjižnico	kmalu po letu 1750 (Simoniti, 1974, 24, 46).	K 2008_4_JS 66
ustrežljivosti, prijaznosti in po katerih ocenjuje	knjižnico.	To najbolj izpostavljeno osebje v knjižnici, katera	K 2008_4_NS 89
strokovne nazive), bo zmogel dobro predstavljati	knjižnico.	Če je ne bo, vodstvo ne bo imelo neprespanih noči	K 2008_4_NS 93
povprečju 23,2 čitalniškega sedeža na krajevno	knjižnico	oziroma 2,8 sedeža na 1000 prebivalcev. V primerjavi	K 2008_4_VG 35
člana 81,43 evra, na izposojevališče - krajevno	knjižnico	in bibliobus - 164.018,34 evra, na en obisk 4	K 2008_4_VG 81
4,47 evra in na izposojeno enoto na dom ali v	knjižnico	1,67 evra. Grafikon 3: Struktura prihodkov knjižnic	K 2008_4_VG 81
prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal	knjižnico	4,73-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju	K 2008_4_VG 95
povprečju 27,7 obiskovalcev. Član je obiskal	knjižnico	v povprečju 18,2-krat letno.Razmerje med mladimi	K 2008_4_VG 96
proti 66,3 %. Mladi član je v povprečju obiskal	knjižnico	zaradi izposoje na dom 10-krat v letu, odrasli	K 2008_4_VG 98
Uporabniki so si v knjižnicah izposodili na dom ali v	knjižnico	25.643.762 enot knjižničnega gradiva, razmerje	K 2008_4_VG 101
razmerje med številom enot izposojenih na dom in v	knjižnico	je bilo 86,6 % proti 13,4 %, član si je v povprečju	K 2008_4_VG 101
si je ob obisku zaradi izposoje na dom ali v	knjižnico	izposodil 4 enote gradiva, mladi obiskovalec	K 2008_4_VG 104
prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v	knjižnico	pa prevladujejo serijske publikacije.Podrobnosti	K 2008_4_VG 108
izposoja V primerjavi s celotno izposojo na dom in v	knjižnico	znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic	K 2008_4_VG 121
računalniško delovno mesto pa s 1613 prebivalci.	Knjižnico	obišče 5 krat v letu, tisto uro skupaj s še 28	K 2008_4_VG 158
izposodil 11 enot gradiva. Njegov prispevek za	knjižnico	je znašal 21 evrov, preko lokalne skupnosti 16	K 2008_4_VG 161
srečamo. Prav tako kot je pomembno, da stopi v	knjižnico	učenec, ki je prišel iz Bosne, je pomembno tudi	K 2009_1_2_HB 45
se otroci počutijo varne in sprejete. V šolsko	knjižnico	bodo prihajali, če se bodo tam dobro počutili	K 2009_1_2_HB 62
pomembno je tudi delo z njihovimi starši. V	knjižnico	jih vabim ob torkih popoldan, odprta je v času	K 2009_1_2_HB 180
so učenci tisti, ki vrstnike, ki ne zahajajo v	knjižnico,	prepričajo, da je nekaj vredno prebrati.Priporočila	K 2009_1_2_HB 217
so se ljubljanske knjižnice združile v Mestno	knjižnico	Ljubljana. - Padci in igre: pregledni in priporočilni	K 2009_1_2_JT 29
nekaj naslovov pa tudi v drugih tujih jezikih. V	Knjižnico	Otona Župančiča je včlanjenih 1615 tujih državljanov	K 2009_1_2_JT 94
povezano z velikostjo zbirke (v prvem primeru gre za	knjižnico	II. tipa, v drugem pa III. tipa) in pri skupini	K 2009_1_2_KMa 132
finančnim in časovnim načrtovanjem organizirati	knjižnico	tudi v majhni zasebni visoki šoli, čeprav ta	K 2009_1_2_MI 0
študentov, učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev s	knjižnico,	učinkovitost informacijske podpore k izobraževalni	K 2009_1_2_MI 8
ima vsaka, tudi zasebna visoka šola ustrezno	knjižnico.	Knjižnica samostojnega visokošolskega zavoda naj	K 2009_1_2_MI 9
obdelavo knjižničnega gradiva z univerzitetno	knjižnico.	Zelo pomemben del knjižnice so tudi strokovni	K 2009_1_2_MI 15
pomemben del knjižnice so tudi strokovni delavci. Za	knjižnico	članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega	K 2009_1_2_MI 17
postavljena tudi zahteva, da ima vsaka visoka šola	knjižnico.	Prav gotovo bi bilo idealno, če bi ustanovitelji	K 2009_1_2_MI 19
sredstvi. Zato predstavljajo pogoji za visokošolsko	knjižnico	za ustanovitelja hud finančni preizkus, ki je	K 2009_1_2_MI 24
izvajanje visokošolske dejavnosti razvijal tudi	knjižnico	kot osnovni sestavni del visoke šole, tem bolje	K 2009_1_2_MI 30
poenostavljeno izpolnitev osnovnih pogojev za	knjižnico	je naslednja: Preglednica 1: Glavni stroški pri	K 2009_1_2_MI 31
sistem in zelo smotrno je tudi, da se združi	knjižnico	in računalniški center, tako kot priporoča Južnič	K 2009_1_2_MI 56
proces predvidenih toliko prostorov kot drugje za	knjižnico.	Vendar je treba pri organiziranju knjižnice v	K 2009_1_2_MI 59
čemer sanja vsak pravi knjižničar -, da bi za	knjižnico	preskrbel prostor, ki bi izžareval kulturo, prijazno	K 2009_1_2_MI 63
prispevku se nanaša predvsem na pravkar ustanovljeno	knjižnico	visoke poslovne šole.	K 2009_1_2_MI 66
potrebo, mi pa smo se skušali ogniti vseh povezav s	knjižnico	in katalogi. Pri razvrščanju smo udeležence prosili	K 2009_1_2_PJ_ZM 81
knjižnice, smo želeli vključiti londonsko mestno	knjižnico.	Tam uporabljajo sistem Novelist, to je računalniški	K 2009_1_2_SA 31
trgu je Škerpin dal urediti tudi nov prostor za	knjižnico	ter priskrbel velik del starejšega gradiva.Ustrezna	K 2009_1_2_SS 40
samostana dal urediti posebej lep prostor za	knjižnico,	ki je bil tudi lepo poslikan.Za Škerpinov "izbrani	K 2009_1_2_SS 42
ki so bile evidentirane ob predaji v licejsko	knjižnico	v 18. stoletju (Berčič, 2000, str. 104 in Kodrič	K 2009_1_2_SS 131
geslu Žiga Skerpin navaja, da je za samostansko	knjižnico	kupil najmanj devet inkunabul.Po podatkih v Gspan	K 2009_1_2_SS 156
povprečju 22,6 čitalniškega sedeža na krajevno	knjižnico	oziroma 2,9 sedeža na 1000 prebivalcev. V primerjavi	K 2009_1_2_VG 38
člana 94,78 evra, na izposojevališče - krajevno	knjižnico	in bibliobus - 175.787 evrov. Grafikon 3: Struktura	K 2009_1_2_VG 96
prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal	knjižnico	4,91-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju	K 2009_1_2_VG 112
povprečju 27,21 obiskovalcev. Član je obiskal	knjižnico	v povprečju 19,9-krat letno.Razmerje med mladimi	K 2009_1_2_VG 113
proti 66,8 %. Mladi član je v povprečju obiskal	knjižnico	z namenom izposoje na dom 9,7-krat v letu, odrasli	K 2009_1_2_VG 115
Uporabniki so si v knjižnicah izposodili na dom ali v	knjižnico	25.547.328 enot knjižničnega gradiva.V povprečju	K 2009_1_2_VG 118
prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v	knjižnico	pa prevladujejo serijske publikacije. Podrobnosti	K 2009_1_2_VG 125
izposoja V primerjavi s celotno izposojo na dom in v	knjižnico	znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic	K 2009_1_2_VG 141
računalniško delovno mesto pa s 1515 prebivalci.	Knjižnico	obišče 5-krat v letu, tisto uro skupaj še s 27	K 2009_1_2_VG 180
izposodil 11 enot gradiva. Njegov prispevek za	knjižnico	je znašal 23,44 evra, preko lokalne skupnosti	K 2009_1_2_VG 182
organizacijsko delo, da bi pomembno regionalno	knjižnico	čim hitreje in čim bolje razvil v moderno, odprto	K 2010_1_2_GM 23
reorganizirano, prostorsko in funkcionalno moderno	knjižnico.	Njegov ožji strokovni interes ga je gnal, da se	K 2010_1_2_GM 24
"podedoval" kvalitetno in dobro organizirano	knjižnico,	to niti ni bilo tako težko.Takrat sem se naučil	K 2010_1_2_JP 22
tem je nujno vztrajati na poti, na kateri so	Knjižnico	usmerjali že predhodnice in predhodniki.Knjižnica	K 2010_1_2_JP 26
podobne oziroma primerjalne študije tudi za kakšno	knjižnico,	ki ponuja zbirke digitalnih gradiv. V soavtorstvu	K 2010_1_2_JP 44
kakovosti vsebinske obdelave za vsako posamezno	knjižnico	je odvisna od namena knjižnice v določenem okolju	K 2010_1_2_KJ 66
aktivnosti. Opredelitev poslanstva se veže na	knjižnico	kot celoto, saj na splošno pojasnjuje namen knjižnice	K 2010_1_2_KJ 129
posameznih oddelkih. Postavljanje ciljev za	knjižnico	kot celoto in določanje ciljev po enotah poteka	K 2010_1_2_KJ 131
takšnih vsebin, ki bi bilo lahko za depozitno	knjižnico	zakonsko sporno.Na to sta opozorili tudi dve	K 2010_1_2_KJ_SI 42
izvedena na podlagi statističnih podatkov za	Knjižnico	Bežigrad za leto 2007, pred posegi v podatkovne	K 2010_1_2_KM 3
knjižnice, ki so bile vključene v raziskavo, za	Knjižnico	Bežigrad naslednje: "Rezultate bi po mnenju študentov	K 2010_1_2_KM 39
bolj urejeno, dostopno, organizirano in poučno	knjižnico"	(Pinter, 2002, str. 38). Pinter polemizira s	K 2010_1_2_KM 43
uresničevanje in ustreznost standardnih določil za	Knjižnico	Bežigrad. 4 Raziskava uporabnikov Knjižnice Bežigrad	K 2010_1_2_KM 57
Bežigrad (Vir: Statistični podatki za letu 2007 za	Knjižnico	Bežigrad, 2008) Podatki so zbrani za dve glavni	K 2010_1_2_KM 65
Izposoja na dom (vse gradivo) v letu 2007 V	knjižnico	je bilo v letu 2007 vključenih 37 % prebivalcev	K 2010_1_2_KM 65
37 % prebivalcev, ki so zaradi izposoje na dom	knjižnico	obiskali v povprečju 12-krat na leto in si ob	K 2010_1_2_KM 65
izdelka in pripadajočih metapodatkov v digitalno	knjižnico	ali drugo bazo digitalnih objektov.V tem primeru	K 2010_1_2_SS_KJ 80
z vodjo projekta Univerzitetno in regionalno	knjižnico	Tirolske v Innsbrucku ter drugimi partnerji smo	K 2010_1_2_SS_KJ 138
imajo pomembno vlogo visokošolski knjižničarji.	Knjižnico	študentje večinoma uporabljajo kot prostor za	K 2010_1_2_VM_JP 3
današnjem času mora vsakdo imeti možnost obiskati	knjižnico,	si priskrbeti informacije s pomočjo računalnika	K 2010_1_2_VM_JP 9
delovanja knjižnice. Zadovoljen uporabnik se bo v	knjižnico	(fizično ali virtualno) vračal pogosteje, želel	K 2010_1_2_VM_JP 35
informacijo ob pravem času in poskrbel, da bi študentje	knjižnico	videli in občutili tudi kot vir svojega osebnega	K 2010_1_2_VM_JP 40
zato poudarja, da morajo knjižničarji študente s	knjižnico	čim bolje seznaniti, jih spodbujati k postavljanju	K 2010_1_2_VM_JP 68
knjižničarkama zunaj knjižnice, veliko več uporabljali	knjižnico	in se tam počutili udobneje.Večina študentov	K 2010_1_2_VM_JP 97
leta organizirane knjižnične inštrukcije, so v	knjižnico	prihajali pogosteje in knjižničarje tudi bolj	K 2010_1_2_VM_JP 100
vseh anketiranih študentov je odgovorilo, da	knjižnico	obiščejo večkrat na teden, vendar pa je med temi	K 2010_1_2_VM_JP 131
družboslovja. Kar 49 % študentov naravoslovja pa	knjižnico	obišče le nekajkrat letno (Slika 1).Tudi med	K 2010_1_2_VM_JP 132
oddelčne knjižnice Največ študentov (97 %) obiskuje	knjižnico	v prvi vrsti zaradi izposoje obveznega študijskega	K 2010_1_2_VM_JP 136
izposoje gradiva za seminarske naloge zahaja v	knjižnico	76 anketirancev.Več kot tretjina (37 %) vseh	K 2010_1_2_VM_JP 138
na predavanja, malo več kot polovica (52 %) pa	knjižnico	uporablja za dostop do interneta.Zelo malo anketirani	K 2010_1_2_VM_JP 139
izposoja tudi za prosti čas in le 12 študentov	knjižnico	uporablja kot prostor za druženje.Štirje študentje	K 2010_1_2_VM_JP 140
druženje. Štirje študentje pa so navedli, da v	knjižnico	pridejo z namenom, da obiščejo knjižničarja.	K 2010_1_2_VM_JP 141
še potrebuje, nadgrajuje podatkovne baze, vodi	knjižnico,	dela z birokracijo, skrbi za administracijo	K 2010_1_2_VM_JP 162
knjižničarji aktivno promovirajo svoje storitve in	knjižnico	kot prostor znanja.Menijo tudi, da bi se morali	K 2010_1_2_VM_JP 231
pričakovanj študentov kot uporabnikov, ki obiskujejo	knjižnico,	ter povečana interakcija, skozi katero bi visokošolski	K 2010_1_2_VM_JP 237
simboli zapisan rezultat ustvarjalnosti vrne v	knjižnico,	kjer se vključi v spiralo svojega gibanja.Knjižnica	K 2010_1_2_VM_NS 11
uporabe knjižnice (Zakaj in kdaj uporabljajo	knjižnico?	) in preučevanja zaznavanja, motivacije, vrednostnega	K 2010_1_2_VM_NS 31
knjižničnega gradiva. V tem primeru imamo za vsako	knjižnico	prostorski podatek (lokacijo) in več atributnih	K 2010_1_2_VM_NS 57
odpravo negativnih vplivov v sodelovanju z osrednjo	knjižnico.	Slika 13: Število obiskov na člana OK (vir podatkov	K 2010_1_2_VM_NS 118
ki bi zaradi komunikacijskih poti obiskovali	knjižnico	sosednje občine, izdelamo vedenjske zemljevide	K 2010_1_2_VM_NS 124
ormacijskim potrebam njenih uporabnikov. Univerzitetno	knjižnico	Maribor pri oblikovanju knjižnične zbirke določajo	K 2010_3_LN 23
časniku, o načinu hrambe in pridobitve časnika v	knjižnico	smo pridobili s pomočjo vprašalnika (Devetak	K 2010_3_VJ_DA 41
ključne interesne skupine - študente, univerzo in	knjižnico.	Študentje.	K 2010_3_ZM_JP 62
tovrstnega gradiva v elektronski obliki, se stroški za	knjižnico	dejansko zmanjšajo, saj gradiva ni potrebno več	K 2010_3_ZM_JP 78
da bi bilo njihovo delo vključeno v digitalno	knjižnico.	Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predstavl	K 2010_3_ZM_JP 270
odnos do vključitve svojega dela v digitalno	knjižnico.	Vzroke za to gre najverjetneje pripisati značilnostim	K 2010_3_ZM_JP 275
diplomskega dela ne bi želeli vključiti v digitalno	knjižnico	in s tem zagotoviti lažji dostop do njega, hkrati	K 2010_3_ZM_JP 277
del prinašajo številne prednosti za študente,	knjižnico	in univerzo.Na tem področju je še nekaj pomembnih	K 2010_3_ZM_JP 299

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  46.893 46.993 47.093 47.193 47.293 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani