knjižnic* (47.793-47.892)

s. 98). Njihov skupni problem je bil, da so	knjižnico	kot sistem obravnavali preveč ozko.Za sistem	MD 2005_EM 400
pojmovali le določene segmente in njihove odnose npr.	knjižnico	in njene oddelke v odnosu do uporabnikov ali	MD 2005_EM 401
njene oddelke v odnosu do uporabnikov ali pa so	knjižnico	kot sistem poleg naštetega razširili še na uporabljeno	MD 2005_EM 401
nepopolna. Zato je veliko boljši pogled na	knjižnico	kot dinamični sistem.Tak pogled omogoča, da na	MD 2005_EM 404
dinamični sistem. Tak pogled omogoča, da na	knjižnico	ne gledamo le kot na sestavino več posameznih	MD 2005_EM 405
je bilo že v preteklosti v tesni povezanosti s	knjižnico.	Iz tega izvira tudi nenehna povezanost znanosti	MD 2005_EM 493
tega izvira tudi nenehna povezanost znanosti s	knjižnico.	V Sloveniji je prišlo do prvih javnih znanstvenih	MD 2005_EM 494
Pomen teh okolij ni v neposredni povezavi s	knjižnico,	vendar je njeno delo v znatni meri odvisno od	MD 2005_EM 567
okolju (npr. povečanje brezposelnosti) za splošno	knjižnico	pomenijo prilagajanje novim potrebam okolja in	MD 2005_EM 572
Neupoštevanje tovrstnih zahtev okolja je za	knjižnico	lahko vir njenega uspeha oz. neuspeha. 4.2 ZAHTEVE	MD 2005_EM 599
KNJIŽNICE Na osnovi predstavljenega lahko za splošno	knjižnico	kot odprt sistem, ki je široko povezan z raznimi	MD 2005_EM 615
zaostajanju, saj priporočila govorijo, naj bo v	knjižnico	vključenih vsaj 40 % vseh prebivalcev območja	MD 2005_EM 795
iz posameznih okolij. Demografsko okolje Za	knjižnico	so pomembni podatki o demografskem stanju okolja	MD 2005_EM 821
eni strani dobimo le tiste elemente, ki so s	knjižnico	povezani na način kot je opisano, medtem ko na	MD 2005_EM 857
gospodarskih dejavnosti. Zlasti druga varianta bi za	knjižnico	pomenila, da mora pričakovati povečanje števila	MD 2005_EM 902
število obiskov uporabnikov v določenem obdobju.	Knjižnico	Ivana Tavčarja in njena izposojevališča so tako	MD 2005_EM 955
kot v letu pred tem. Tako je povprečni bralec	knjižnico	obiskal 21-krat v letu oz. vsak član mikro okolja	MD 2005_EM 956
merjenje odzivnosti vseh okolij, ki obdajajo	knjižnico.	Za ta namen bi morali uporabiti več orodij, ki	MD 2005_EM 994
povečujejo možnosti učinkovite zveze med njimi in	knjižnico.	Načini za zbiranje uporabnikovih mnenj so različni	MD 2006_TN 31
stopnjo zadovoljstva vseh tipov uporabnikov s	knjižnico	in njenimi storitvami. V modelu je poudarek na	MD 2006_TN 178
je zelo pomembno, kaj dobijo v sodelovanju s	knjižnico.	Tehnična kakovost je ocena vsebine storitve,	MD 2006_TN 210
ki prinašajo oceno zadovoljstva uporabnikov s	knjižnico	in njenimi storitvami, oceno storitev za uporabnike	MD 2006_TN 429
knjižničnega gradiva. Če je za tradicionalno	knjižnico	značilen zgolj fizični dostop do knjižničnega	MD 2006_TN 486
do knjižničnega gradiva, pa velja za sodobno	knjižnico,	da uporabniki dostopajo do knjižničnega gradiva	MD 2006_TN 486
in sicer: o kazalec zadovoljstva uporabnikov s	knjižnico	in storitvami in o kazalec zadovoljstva uporabnikov	MD 2006_TN 488
povprečni čas od naročila do pridobitve gradiva v	knjižnico)	, o kazalec hitrosti obdelave knjižničnega gradiva	MD 2006_TN 489
predstavlja povprečen čas od pridobitve gradiva v	knjižnico	do njegove razpoložljivosti za uporabnike, in	MD 2006_TN 489
informacijskih potreb in izkušenj, ki jih imajo s	knjižnico.	Pričakovanja običajno nastanejo kot posledica	MD 2006_TN 535
obliko orodja je združenje zadolžilo univerzitetno	knjižnico	v Teksasu.Vprašalnik SERVQUAL je bil sestavljen	MD 2006_TN 589
ugotavljajo uporabnikove izkušnje s hibridno	knjižnico.	Tudi rezultati raziskav C. Cook (2000), ki je	MD 2006_TN 620
osebje informacije iz okolja in jih posreduje v	knjižnico,	na drugi strani pa informira uporabnike. Za nemoten	MD 2006_TN 700
obiskali okoli 700.000-krat. Vsak posamezni član je	knjižnico	obiskal v povprečju 13-krat in si ob vsakem obisku	MD 2006_TN 757
delovanja ugotavljalo zadovoljstvo uporabnikov s	knjižnico	in posameznimi storitvami.Knjižnice Pedagoške	MD 2006_TN 789
Ljubljani so ugotavljale zadovoljstvo uporabnikov s	knjižnico	in posameznimi storitvami.Analize rezultatov	MD 2006_TN 790
teh je izdelala promocijski načrt za omenjeno	knjižnico.	Prav tako je oceno zadovoljstva uporabnikov merila	MD 2006_TN 804
študente in osebje Univerze v Ljubljani, vpisane v	knjižnico	UL, ki je vključena v sistem avtentikacije za	MD 2006_VD 488
vplivajo tako na avtorja, založnika in kasneje na	knjižnico	ter njene uporabnike, hkrati pa omogočajo lažje	MD 2006_VD 1601
Kovač, 2000: 117). Povezava med založnikom in	knjižnico	tako postane internet.Ni pa to edina sprememba	MD 2006_VD 1617
vplivajo tako na avtorja, založnika in kasneje na	knjižnico	ter njene uporabnike, hkrati pa omogočajo lažje	MD 2006_VD 1693
trditvi, da so knjižnice izvajale le nadzor. Ko se	knjižnico	postavi v proces in posledice industrializacije	MD 2008_BB 223
Clark (2000) navaja, da je že za razsvetljensko	knjižnico	značilna uporaba sistematizacija disciplin in	MD 2008_BB 259
izvedla že omenjena pluralistična paradigma, ki	knjižnico	obravnava kot zrcalo pluralistične in demokratične	MD 2008_BB 394
definicije BIZ: dostop in nevtralnost. Prva določa	knjižnico	kot skladišče znanstvenega znanja in jo ločuje	MD 2008_BB 408
opazovala. Pod objekt se najpogosteje uvršča	knjižnico,	po novem pa tudi informacijo, ki bivata kot psevdo	MD 2008_BB 517
To ponazorita z Borgesovo (2001a) Babilonsko	knjižnico,	kjer je število pomenov neskončno.Vendar se Radforjev	MD 2008_BB 751
knjigi producirani iz drugih knjig po mojem mnenju	knjižnico	postavlja v dva pola označevanja.Prvi referira	MD 2008_BB 895
glorifikacijo knjižnice, oziroma bolj specifično na	knjižnico	kot znak - odprti sistem, ki omogoča produciranje	MD 2008_BB 896
Pričakovane spremembe moderne v postmoderno	knjižnico	napove Young že leta 1996: 111 Glej npr. Hassan	MD 2008_BB 1030
Maier-O'Shea (2005), ko metaforično ?borgesovo?	knjižnico	123 povežeta z elektronskim okoljem, in poskušata	MD 2008_BB 1258
knjigo? se spremeni v ? Vsakemu uporabniku njegovo	knjižnico?	in ?Vsaki knjigi njegovega bralca? v ?	MD 2008_BB 1289
Vsaki knjigi njegovega bralca? v ? Vsako	knjižnico	njenemu uporabniku?. Postmoderna knjižnica v	MD 2008_BB 1291
labirint, ki je možna le v idealu, zamenjana s	knjižnico	spektakla, ko bodo elektronska omrežja lahko	MD 2008_BB 1294
ki bi ga lahko imenovali tudi kot digitalno	knjižnico,	kjer je vse zabeleženo in najdljivo, pa vse tisto	MD 2008_BB 1323
pomembno vključevanje uporabnikov samih, kar	knjižnico	postavlja v vlogo socialnega foruma, vendar pa	MD 2008_BB 1343
vprašanje odnosa med postmoderno (postfordistično)	knjižnico	in moderno (fordistično) knjižnico ponuja primer	MD 2008_BB 1430
postfordistično) knjižnico in moderno (fordistično)	knjižnico	ponuja primer razvojnega stadija britanskega	MD 2008_BB 1430
potrebami manjše, krajevne skupnosti taka, da se je	knjižnico	integriralo v življenje skupnosti (prim. Martin	MD 2008_BB 1432
Refleksivnost in odzivnost sta postfordistično	knjižnico	odmaknili od njenih modernih predhodnic, ki so	MD 2008_BB 1438
obnašati drugače. Sedaj uporabniki pridejo v	knjižnico	z lastnimi pogledi o tem kaj potrebujejo, in	MD 2008_BB 1519
organizmom, ki predstavlja novo obliko vmesnika med	knjižnico	in uporabnikom, je posebej zanima Yoderjevi	MD 2008_BB 1527
kulturi, kjer identificirata prevladujoče teme:	knjižnico	kot katedralo (prostor, arhitekturo), ponižanje	MD 2008_BB 1711
dosegla vrhunec ravno s postmoderno Babilonsko	knjižnico	J. L. Borgesa (2001a). Po drugi strani pa strahospošt	MD 2008_BB 1718
diskurza, saj diskurz strahu in kontrole v bistvu	knjižnico	samo po sebi omogoča.In končno: ker je diskurz	MD 2008_BB 1722
knjižnici in vprašanje, ali uporabniki dojemajo	knjižnico	kot prijeten prostor (ipd.), postranskega pomena	MD 2008_BB 1723
reflektira v parodiji 149. Sicer pa neuporabniki	knjižnico	v glavnem povezujejo s ?klasično? podobo, tj	MD 2008_BB 1725
prispevek Puhar, A.: NUK 2 bi končno pomenil	knjižnico	za 20. stoletje (Delo, 25.9.1987, 5) s podnaslovom	MD 2008_BB 1898
odloži na leto 2010 (Čakarić, M.: Po kredit za	knjižnico	v tujino.Delo, 9.9.2004, 6), ker se zaplete okrog	MD 2008_BB 1900
prostoru?. 171 Puhar, A.: NUK 2 bi končno pomenil	knjižnico	za 20. stoletje, Delo, 25.9.1987, 5. 172 Ambrožič	MD 2008_BB 1914
zaželen 179. Vrhunec se doseže z Aleksandrijsko	knjižnico,	?sveto ikono? obstoječe simbolizacije.V intervjuju	MD 2008_BB 1919
multimedijski, informacijski centri vezani na	knjižnico,	njeno stavbo in notranje prostore: [ .. . ]	MD 2008_BB 1944
knjižnice. Managementski pristop namreč oddaljuje	knjižnico	od njene muzejske funkcije.?Treba jo je opazovati	MD 2008_BB 1964
uporabniki in ?prizadevni? knjižničarji V primerjavi s	knjižnico	kot institucijo, se oznake njihovih posameznih	MD 2008_BB 1968
sploh pojavi takšen uporabnik, ki se sreča s	knjižnico,	v kateri je v ?preddverju [...] 'Razpored prostorov	MD 2008_BB 1973
temveč tudi uporabnika. Ker ta aspekt postavlja	knjižnico	v polje, oziroma idejo napredka, se predvsem	MD 2008_BB 2087
vzpostavlja tudi ?novi? managament, ki vzdržuje moderno	knjižnico	v ?času nenehnih sprememb?.Novi upravljavski	MD 2008_BB 2087
razumejo v zadostni meri. Obenem uporabniki	knjižnico	vidijo kot prostor ovir.Nezadovoljni so s sistemom	MD 2008_BB 2096
Ker naj bi vsaka osnovna in srednja šola imela	knjižnico	(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje	MD 2008_BM 480
drugih delovnih mestih in njihovi premestitvi v	knjižnico.	Skupno število zaposlenih v letu 2006 v specialnih	MD 2008_BM 524
cerkvenih in tudi plemiških knjižnic. Imeti v lasti	knjižnico	je bila velika čast, kar je pripomoglo k ustanavljanju	MD 2008_BM 726
slovenske visokošolske (vključno z nacionalno	knjižnico)	in splošne knjižnice (68 % vseh zaposlenih v	MD 2008_BM 911
število visokošolskih knjižničarjev na visokošolsko	knjižnico	le 2, medtem ko je povprečje v Osrednjeslovenski	MD 2008_BM 1077
v Podravski regiji pa celo 11 zaposlenih na	knjižnico.	Od vseh formalno izobraženih bibliotekarjev	MD 2008_BM 1077
bibliotekarsko znanje, vendar niso vezane na	knjižnico.	Nekatere predstavljajo tržno nišo tudi v slovenskem	MD 2008_BM 1165
Zastavili so si enoten sistem v sodelovanju s	knjižnico,	katerega rezultati v obliki bibliografije bodo	MD 2008_LD 91
ki smo ga pripravljali skupaj z Univerzitetno	knjižnico	Maribor in Računalniškim centrom nekaj let, v	MD 2008_LD 1071
informacijski sistem (Narodno in univerzitetno	knjižnico	v Ljubljani, Univerzitetno knjižnico v Mariboru	MD 2008_LD 1126
univerzitetno knjižnico v Ljubljani, Univerzitetno	knjižnico	v Mariboru in za specializirani center določene	MD 2008_LD 1126
bibliografija, ker glede tega vso skrb prenašajo na	knjižnico	ali specializirani center; - veliko dela so	MD 2008_LD 1484
dotok gradíva -óka -- m prihajanje gradiva v	knjižnico	ne glede na način pridobivanja ; prim. dopolnjevanje	MD 2010_MR 18
tudi merjenja časa obdelave od prejema gradiva v	knjižnico	do njegove postavitve na knjižno polico, ni pa	MD 2010_MR 31
dopolnjevanja knjižnične zbirke, s katero priteka v	knjižnico	samo zaželeno gradivo. "Le z njegovo pomočjo	MD 2010_MR 42
proces, ki je potreben za to, da gradivo pride v	knjižnico	in na knjižno polico, razdelili na dva dela	MD 2010_MR 68
Prejeto je datum, ko je bilo gradivo dostavljeno v	knjižnico	in prevzeto z dobavnico. Datum formalne obdelave	MD 2010_MR 85
časa, ki je potreben, da želeno gradivo pride v	knjižnico	in na knjižno polico. Gre za poslovno raziskavo	MD 2010_MR 105
postavljena zasnova za znanstveno in domoznansko	knjižnico	27. Po odpravi okrajev je l. 1965 ustanoviteljstvo	MD 2010_MR 366
prvi del nabavnega postopka Gradivo priteka v	knjižnico	na štiri načine: kot nakup, zamenjava, dar in	MD 2010_MR 409
primerke, včasih ji z oporoko darujejo celotno	knjižnico,	ki so jo zbirali in dopolnjevali vse življenje	MD 2010_MR 417
zmožnosti. Po eni strani prihaja ponudba v	knjižnico	sama in sicer v obliki prospektov, propagandnega	MD 2010_MR 423
Banič, 1987, 100). V primerih, ko prihaja v	knjižnico	gradivo kot obvezni izvod, dar ali zamena, je	MD 2010_MR 425
po pošti ali pa ga dobavitelj osebno dostavi v	knjižnico.	Ko je gradivo prevzeto z dobavnico ali računom	MD 2010_MR 438

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  47.293 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 48.093 48.193 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani