knjižnic* (48.392)

bibliotekarstvo. Hitra in temeljita avtomatizacija	knjižnic	in bibliotekarskih opravil je bibliotekarstvo	DD 1998_JP 50
znanstvenih področjih, To ima tudi vpliv na delo	knjižnic	v različnih uporabniških okoljih in odnos teh	DD 1998_JP 371
v različnih uporabniških okoljih in odnos teh	knjižnic	do hranjenja starejšega gradiva. Thompson 36	DD 1998_JP 371
za objavljanje in nabavo ( predvsem s strani	knjižnic)	, pa bistveno znižala 45. Skratka, vsi bi od tega	DD 1998_JP 493
predvidevali in zahtevali, da se financiranje	knjižnic	bistveno preusmeri od nabave primarnih dokumentov	DD 1998_JP 880
raziskav, temveč tudi za bibliotekarje in uporabnike	knjižnic.	S stališča bibliotekarstva ločimo med večjimi	DD 1998_JP 951
pridobitev željenih dokumentov. Dodatno (s stališča	knjižnic)	vpliva na napačnost bibliografskih podatkov tudi	DD 1998_JP 1021
imela tudi dva najpogostejša odgovora -naročila	knjižnic	in kopije od kolegov.Razlike med disciplinami	DD 1998_JP 1029
uporabnikov. Ugotovitve študije so bile: Glavna naloga	knjižnic	je v hranjenju revij in zagotavljanju mehanizmov	DD 1998_JP 1032
Večino željenega gradiva dobijo prek svojih	knjižnic.	Rezultati kažejo, da je iskanje referenc z pomočjo	DD 1998_JP 1035
informacij za uporabnike specialnih in univerznih	knjižnic,	morajo knjižničarji pomagati tem uporabnikom	DD 1998_JP 1049
s tem tudi pomembna v tem procesu. Ta pomen	knjižnic,	po eni strani kot glavnega “uporabnika”, to je	DD 1998_JP 1588
napisali knjižničarji iz splošnoizobraževalnih	knjižnic.	V prvem obdobju (1981-86) imajo le štirje navedeno	DD 1998_JP 2109
raziskovalnega dela na področju splošnoizobraževalnih	knjižnic.	To potrjuje tudi ekstenzivno citiranje Zakona	DD 1998_JP 2127
bibliotekarstvu. Na področju splošnoizobraževalnih	knjižnic	bibliometrijska analiza kaže na odsotnost raziskovalnega	DD 1998_JP 2166
knjižnica, pri knjižničarjih iz splošnoizobraževalnih	knjižnic	pa je izjemno pomembno posvetovanje ZBDS, saj	DD 1998_JP 2167
uveljavlja analiza objavljenih del uporabnikov	knjižnic.	Tem podatkom pa lahko dodamo še podatke o revijah	DD 1998_JP 2425
biomedicinske informatike; podatke dobljene iz	knjižnic	(cena, izposoja, indeksiranje, povezanost s strokovnimi	DD 1998_JP 2479
protestov nacionalnih, akademskih in specialnih	knjižnic,	toda ni nujno, da bodo evropski založniki popustili	DD 1998_JP 2511
strani je tu že kar endemična finančna kriza	knjižnic,	ki morajo zaradi zmanjševanja finančnih sredstev	DD 1998_JP 2522
novih naslovov. Revije pa brez nakupov s strani	knjižnic	ne morejo preživeti, tako, da se je znanstveno	DD 1998_JP 2593
je imela dve najpomembnejše možnosti: naročila	knjižnic	in kopije od kolegov.Razlike med disciplinami	DD 1998_JP 2598
pritiski nekomercialnih založnikov, avtorjev in	knjižnic.	Vendar gre pri tem za veliko več, kot za dostopnost	DD 1998_JP 2651
skupnost. Večja uporaba Intraneta, aktivnejša vloga	knjižnic	ter komercializacija večjega dela Interneta bodo	DD 1998_JP 2737
Nastajale so bibliografije, navodila o vodenju	knjižnic	in podobno.Malo pa je bilo zapisanega o knjigotrštvu	DD 2000_DF 52
knjigotrških katalogov je bila natisnjena ob razprodajah	knjižnic.	Avkcije knjig so poznali že v antiki, znane pa	DD 2000_DF 139
katalogi antikvariatov, kjer je bil združen fond več	knjižnic.	Ob koncu 18. stoletja pa izšel tudi prvi ljubljansk	DD 2000_DF 144
fondih evropskih nacionalnih bibliotek in drugih	knjižnic.	Koliko seje takih tiskov sploh ohranilo, lahko	DD 2000_DF 158
jih imeli doma. Katalogi nekaterih privatnih	knjižnic	so nastali že za življenja lastnikov. Rokopisni	DD 2000_DF 234
seznanjali druge znanstvenike o inventarju svojih	knjižnic.	Med rokopisnimi katalogi iz 18. stoletja, ki so	DD 2000_DF 235
in Aleksandriji, ki so še danes pojem bogatih	knjižnic.	Ob njih je moralo biti močno razvito tudi knjigotrštvo	DD 2000_DF 256
Skofji Loki. Odnos redovnih skupnosti do knjig in	knjižnic	ter prepisovanja je bil sicer različen, za vse	DD 2000_DF 296
obeh dolenjskih, zato se bomo pri predstavitvi	knjižnic	omejili na Stično in Kostanjevico na Krki.Seveda	DD 2000_DF 357
Ptuju lastno knjigoveznico. V fondih samostanskih	knjižnic	je bilo poleg osnovnih obrednih in verskih knjig	DD 2000_DF 383
smo na kratko podali sliko naših srednjeveških	knjižnic,	si oglejmo še to, kako je rasel njihov fond.	DD 2000_DF 408
preglednic, ki smo jih naredili za pet izbranih	knjižnic,	pa lahko ugotovimo, da so takratni izobraženci	DD 2000_DF 485
izposojali, zato jih lahko označimo za zametke javnih	knjižnic.	Na Ptuju je bil na primer v okviru Schiitzovega	DD 2000_DF 679
tako na knjižni produkciji kot tudi v fondih	knjižnic,	ki so bile na Kranjskem.Poleg knjižnic slovenskih	DD 2000_DF 690
fondih knjižnic, ki so bile na Kranjskem. Poleg	knjižnic	slovenskih protestantov, na primer Primoža Trubarja	DD 2000_DF 691
Trubarja, je bilo na Kranjskem tudi več plemiških	knjižnic,	o katerih so ohranjeni arhivski dokumenti in	DD 2000_DF 691
bil le mecen, ampak tudi lastnik ene največjih	knjižnic	v takratni Ljubljani.Njen fond je sistematično	DD 2000_DF 1612
identificirati. Prvovrstni viri za rekonstrukcijo	knjižnic	pa so katalogi.Eden takih seznamov je nastal	DD 2000_DF 2504
(How to write a paper, 2004, str. 69). Vloga	knjižnic	je spremenjena - organizirajo nakup/najem elektronskih	DD 2005_KM 376
socitiranja avtorjev v uporabniške vmesnike digitalnih	knjižnic	(White, Buzydlowski in Lin, 2000).Eden od izumiteljev	DD 2005_KM 1077
kadrovskih virov v posameznih vrstah nesamostojnih	knjižnic	podobno in v določeni meri primerljivo s samostojnimi	D 2004_VD 49
knjižnicami, samo se odločili obravnavati štiri vrste	knjižnic.	Zaradi kombiniranja nacionalne in univerzitetne	D 2004_VD 49
normative in standarde, ki jih morajo posamezni tipi	knjižnic	upoštevati pri načrtovanju.Na tem mestu predstavljamo	D 2004_VD 54
splošnih, šolskih, specialnih in visokošolskih	knjižnic.	Predstavitvi odgovorov s preglednicami in analizi	D 2004_VD 61
navkljub vsem omejitvam, omogočajo uspešno delovanje	knjižnic.	2 KADROVSKI MANAGEMENT Tržno naravnanemu okolju	D 2004_VD 64
organizacije. Iz tega lahko sklepamo, da večina	knjižnic	nima posebne službe, ki bi se ukvarjala s kadri	D 2004_VD 199
knjižnice, 2002). Knjižnični delavci so pomemben vir	knjižnic	tudi, ker je predvsem od njih odvisno, kako se	D 2004_VD 208
nezadovoljstvo. To lahko velja tako za vodje	knjižnic,	kot tudi za vodje organizacij, katerih del je	D 2004_VD 220
v okviru strokovnega izpopolnjevanja za vodje	knjižnic	sicer organiziral delavnice o osnovah vodenja	D 2004_VD 225
managementa v knjižnice predstavlja tudi sama narava	knjižnic.	Te veljajo za birokratske organizacije, ki poudarjajo	D 2004_VD 227
Veljalo bi jih upoštevati tudi v drugih tipih	knjižnic,	ne le v splošnih.Poleg tega bi morali zaposlene	D 2004_VD 237
standardi in pravilniki, določeni za posamezne tipe	knjižnic.	3.2.1 Specialne knjižnice Merila in standardi	D 2004_VD 316
standardi za organizacijo in delovanje specialnih	knjižnic	(2000) predvidevajo zaposlitev vsaj enega strokovnega	D 2004_VD 316
manj kot 5.000 enot gradiva 28,8% specialnih	knjižnic,	med 5.000 in 10.000 enot pa 17,6% specialnih	D 2004_VD 322
med 5.000 in 10.000 enot pa 17,6% specialnih	knjižnic	8.Ambrožičeva (2003) opozarja, da se sodobne	D 2004_VD 322
2. členu Zakona o knjižničarstvu so to naloge	knjižnic,	ki knjižnično dejavnost opravljajo kot javno	D 2004_VD 338
1990). Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995) podaja predlog, da naj bi šolske knjižnice	D 2004_VD 344
(1990) in Idejnim načrtom slovenskih šolskih	knjižnic	(1995). Hkrati s prej omenjenima pravilnikoma	D 2004_VD 348
pozablja pa na ostale uporabnike visokošolskih	knjižnic	in naloge, ki jih morajo knjižnice opravljati	D 2004_VD 369
področja knjižničarstva. Na zaostajanje slovenskih	knjižnic	za normativi in standardi ter na kadrovske težave	D 2004_VD 399
standardi za organizacijo in delovanje specialnih	knjižnic,	2000). Število specialnih knjižnic niha in s	D 2004_VD 401
specialnih knjižnic, 2000). Število specialnih	knjižnic	niha in s tem tudi število knjižničarjev zaposlenih	D 2004_VD 402
Preglednica 1 kaže gibanje števila specialnih	knjižnic	ter njihovih strokovnih delavcev in skupno število	D 2004_VD 403
že dosegle. Zaradi nihanja števila specialnih	knjižnic	je težko predvideti trend zaposlovanja v njih	D 2004_VD 406
knjižnice Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995) na podlagi analize stanja slovenskih šolskih	D 2004_VD 420
na podlagi analize stanja slovenskih šolskih	knjižnic	33 ugotavlja, da je zaposlitveni standard dosežen	D 2004_VD 420
število potencialnih uporabnikov visokošolskih	knjižnic	povečalo za 147 odstotkov, število vseh zaposlenih	D 2004_VD 427
knjižničnega delavca zaposlovalo 45% visokošolskih	knjižnic,	pet let kasneje (1996) pa 33% (Dolgan-Petrič	D 2004_VD 428
pa 33% (Dolgan-Petrič, 1998). 2001 je trinajst	knjižnic	še vedno zaposlovalo manj kot dva knjižnična	D 2004_VD 428
ob vsebinski analizi opisov del in nalog treh	knjižnic	(CTK, UKM in NUK) ugotovila, da: - nimajo vse	D 2004_VD 551
ministrstva ne nagibajo k posodabljanju organizacije	knjižnic.	- knjižnice za nazive delovnih mest uporabljajo	D 2004_VD 551
mestih je dodan izraz vodja. Ena od analiziranih	knjižnic	je kot osnovo za poimenovanje uporabila kar specializirano	D 2004_VD 552
zmožnosti knjižničnih delavcev po posameznih tipih	knjižnic,	saj so zaželene lastnosti kandidata v veliki	D 2004_VD 598
standardi za organizacijo in delovanje specialnih	knjižnic,	2000): - ugotavljati informacijske potrebe uporabnikov	D 2004_VD 600
predlaga Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	(1995), naj bi prvi imel visokošolsko bibliotekarsko	D 2004_VD 612
značilnosti niso rezervirane le za posamezne tipe	knjižnic,	temveč so pri teh bolj izrazite.So pa zgoraj	D 2004_VD 623
Slovenije 41. Domnevamo lahko, da večina slovenskih	knjižnic	prosta delovna mesta oglašuje le preko Zavoda	D 2004_VD 669
Raziskava angleških visokošolskih in splošnih	knjižnic	je pokazala, da se testi pri zaposlovanju v knjižnicah	D 2004_VD 906
obdržati delodajalca (Lipičnik, 1994). 5 KADROVANJE	KNJIŽNIC	V PRAKSI 5.1 KADROVANJE V TUJIH KNJIŽNICAH V	D 2004_VD 1026
pa bo potrebno zamenjati 40% vseh direktorjev	knjižnic	(Berry, 2002) V Kanadi število knjižničnih delavcev	D 2004_VD 1033
rezultati le-tega. Čeprav se zavedajo vrednosti	knjižnic	za družbo in svojega dela v njih, se ne bodo	D 2004_VD 1059
poklic. Problem vidita tudi v slabi javni podobi	knjižnic	in knjižničarskega poklica, pa tudi slabi samopodobi	D 2004_VD 1074
šolske knjižnice. Kar 59% od 95 anketiranih	knjižnic	članic ARL je pripravljeno sprejeti kandidata	D 2004_VD 1080
Diplomantov informacijske znanosti za področje šolskih	knjižnic	(angl. certified school librarian). 5.2 KADROVANJE	D 2004_VD 1082
ugotovili, je v Sloveniji majhno število velikih	knjižnic,	katere bi lahko razvile številne profilirane	D 2004_VD 1086
vsako leto nekaj manj kot 50% potreb slovenskih	knjižnic	po knjižničnih delavcih ni realiziranih 55.Brez	D 2004_VD 1091
razlike do katerih prihaja med posameznimi tipi	knjižnic	pri izvajanju dejavnosti kadrovskega managementa	D 2004_VD 1117
delavcev s katerim se srečujejo v vseh tipih	knjižnic.	Pri tem gre tako za pomanjkanje strokovnih kadrov	D 2004_VD 1118
za odhod knjižničnih delavcev iz organizacij (	knjižnic)	, - zakaj in v kolikšni meri se pojavljajo začasni	D 2004_VD 1126
anketo smo se odločili zaradi velikega števila	knjižnic,	ki smo jih želeli zajeti v raziskavo.Tako smo	D 2004_VD 1134
POTEK ANKETIRANJA V raziskavo smo vključili 120	knjižnic:	30 specialnih, 30 splošnih, 30 šolskih in 30	D 2004_VD 1140
splošnih, 5,1% šolskih in 56% visokošolskih	knjižnic	(preglednica 6). Bazo podatkov COLIB smo uporabili	D 2004_VD 1142
zaradi spletne ankete; glede na to, da imajo vodje	knjižnic	elektronski naslov, smo sklepali, da imajo dostop	D 2004_VD 1144
v sistemu COBISS. SI- Odgovornim osebam 120	knjižnic	smo dne 7.5.2004 poslali elektronsko sporočilo	D 2004_VD 1146
smo k sodelovanju ponovno povabili vseh 120	knjižnic	63. Vsebina sporočila, ki smo ga poslali po elektrons	D 2004_VD 1152
14 šolskih, 15 specialnih in 10 visokošolskih	knjižnic.	Skupaj je vprašalnik izpolnilo 53 knjižnic, kar	D 2004_VD 1154

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani