Korpus bibliotekarstva

knjižnic* (47.593-47.692)


zakonodaji je morala lokalna oblast za svojo      knjižnico      predvideti primerno postavko v občinskem proračunu  K 2011_4_GA 266
je bilo za današnjo Narodno in univerzitetno      knjižnico      v marsičem prelomno.Knjižnica je bila ob začetku  K 2011_4_KDE 0
univerza formalno prevzela Državno študijsko      knjižnico,      ki se je preimenovala v Univerzitetno biblioteko  K 2011_4_KDE 22
funkcije: iz univerzitetne je prerasla v nacionalno      knjižnico.      V vmesnem času je bila Ljubljana priključena  K 2011_4_KDE 26
izbruhnil po padcu nemškega poštnega letala na      knjižnico,      stavba močno poškodovana.Velika čitalnica je  K 2011_4_KDE 48
knjižnice je bil imenovan profesor Anton Kral,      knjižnico      je zastopal Joža Glonar, prosvetni oddelek pokrajinske  K 2011_4_KDE 53
komisije, temveč je že deset dni po požaru v      knjižnico      napotila 13 delavcev za pomoč pri urejanju fonda  K 2011_4_KDE 57
seveda niso bile povišane, pač pa je začelo v      knjižnico      dotekati nenavadno veliko darov: najprej so bili  K 2011_4_KDE 84
povzročil pravi razkol med univerzo in njeno      knjižnico.     Fakultete in univerzitetna knjižnica so sestavile  K 2011_4_KDE 90
Bolj kakor samo število zvezkov, je prizadelo      knjižnico      dejstvo, da so bila mnoga izgubljena referalna  K 2011_4_KDE 99
kupiti. Prav tako nenadomestljivi so bili za      knjižnico      katalogi in druge evidence, ki so bili tam shranjeni  K 2011_4_KDE 100
raznih italijanskih vojnih formacij ter zbirke in      knjižnico      vojnega muzeja v Št. Petru na Krasu. Oktobra  K 2011_4_KDE 105
imovino je Univerzitetni biblioteki posredoval tudi      knjižnico      pokojnega Henrika Tume, ki je obsegala nad 6000  K 2011_4_KDE 130
1950). Gradivo iz fondov Narodne imovine pa je v      knjižnico      pritekalo še leta po vojni, tako je leta 1950  K 2011_4_KDE 166
v njih, z opombo, da se dela lahko vstavijo v      knjižnico,      ne smejo pa se posojati javnosti. 9 Tiskovni  K 2011_4_KDE 195
navodilom, da je treba literaturo ?postaviti v      knjižnico,      ima pa ostati striktno sekretirana in se ne sme  K 2011_4_KDE 198
razveljavljeni leta 1951. Za Narodno in univerzitetno      knjižnico      (pa tudi za študijske knjižnice) naj ne bi več  K 2011_4_KDE 243
brez lastnikov. Večino gradiva, ki ga je v      knjižnico      naplavila vojna ali povojno obdobje, je ostalo  K 2011_4_KDE 253
REKVIEM ZA SAMOSTANSKO      KNJIŽNICO      ... ALI ALELUJA? Miran Špelič Izvleček Namen  K 2011_4_SM 0
potrebno spremeniti pogled nanje, če hočemo ohraniti      knjižnico      pri življenju.Obstaja nekaj možnosti rešitve  K 2011_4_SM 9
kot je na primer sprememba namena v muzejsko      knjižnico      ali raziskovalni laboratorij. Omejitve raziskave  K 2011_4_SM 10
znamenite Vulgate je tedaj pogosto uporabljal bogato      knjižnico      v Cezareji, ki se je rodila ob Origenovi (+253  K 2011_4_SM 38
knjižnici (Slika 1). Slika 1: Napis na vhodu v      knjižnico      frančiškanskega samostana v Ljubljani Knjižnica  K 2011_4_SM 68
da je zasenčila celo prvo poljavno ljubljansko      knjižnico      v škofijskem semenišču, ki je bilo prvi sosed  K 2011_4_SM 71
samostana (Svoljšak, 2009). Slika 2: Pogled v      knjižnico      frančiškanskega samostana v Ljubljani Ljubljanska  K 2011_4_SM 72
drugje? Čemu samostan danes sploh potrebuje      knjižnico?     Ali ni to samo nepotrebno breme in prej ovira  K 2011_4_SM 88
ljučevanje, 2006). Če hočemo v teh razmerah ohraniti      knjižnico      pri življenju, obstaja nekaj možnosti, vendar  K 2011_4_SM 100
vsak po ducat digitalnih fotografij. Na tako      knjižnico      smo lahko morda celo ponosni, ker je lahko znana  K 2011_4_SM 110
opravljali njegovi člani, tako bo veljalo tudi za      knjižnico,      da bo namreč zanjo lahko skrbel zunanji ustrezno  K 2011_4_SM 128
da digitalizacija ogroža klasično samostansko      knjižnico      in jo dela odvečno, pa menim, da ji digitalizacija  K 2011_4_SM 147
vabimo k branju prispevka "Requiem za samostansko      knjižnico      ... ali aleluja?" br. Mirana Špeliča, prof. dr  K 2011_4_VI 11
ali odkupu prišla v Javno, današnjo Semeniško      knjižnico      v Ljubljani (Vidmar, 2005, str. 37).Razprava  K 2011_4_VL 12
srce mesta: Trg sv. Marka s cerkvijo sv. Marka,      Knjižnico,      Doževo palačo in Kovnico, ki mu stojita nasproti  K 2011_4_VL 41
Izvod je bil namreč v njegovem času vključen v      knjižnico      ljubljanske škofijske palače,5 v katero so operozi  K 2011_4_VL 46
provenience, ki so bile vključene v Semeniško      knjižnico,      pred tem pa bi prav lahko prišle pred oči mlademu  K 2011_4_VL 61
ni bila ta knjiga nikoli vključena v Semeniško      knjižnico,      zato je tudi ni več v razvidu.Nasprotno je tja  K 2011_4_VL 97
opusa izpod peresa Marsilia Ficina 51 skupaj s      knjižnico      grofov Auerspergov prodan čez lužo v Ameriko  K 2011_4_ZN 94
46 Prim. "Trubar je tako ustanovil prvo javno      knjižnico      v Sloveniji" (Rajhman, 1986, str. 350, op. 4  K 2011_4_ZN 103
primerjaj podatke za Narodno in univerzitetno      knjižnico      za leta 1S56-1965, sekcija 2.2, str. 14). Iskanje  MD 1973_KJ 363
dovolj razumemo uporabnikove potrebe? Kako naj      knjižnico      najbolje organiziramo, da bi uresničili svoje  MD 2000_PZ 245
opredeljuje le eno od aktivnosti tistega, ki pride v      knjižnico,      obiskovalec pa njegovo vlogo preveč pasivizira  MD 2000_PZ 506
cilji zaposlenih. Prav obvladovanje povezave med      knjižnico      in vodstvom fakultete omogoči knjižnici, da se  MD 2000_PZ 728
višji letnik, ne da bi enkrat samkrat obiskali      knjižnico.     Zagotovo bi še našli kakšno zanimivo povezavo  MD 2000_PZ 778
svoje matične ustanove. Kadar konkretno opisujemo      knjižnico      Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, jo imenujemo  MD 2000_PZ 910
posameznimi sestavinami med obiskovalci, ki obiskujejo      knjižnico      manj kot dve leti, in tistimi, ki jo obiskujejo  MD 2000_PZ 930
pričakovanjih ločujemo še na tiste, ki pridejo v      knjižnico      prvič in njenega delovanja še ne poznajo; na  MD 2000_PZ 946
delovanja še ne poznajo; na študente, ki jih v      knjižnico      pripelje informacijski problem in iščejo predpisano  MD 2000_PZ 946
izobraževalnih potreb ohranjajo stik s svojo bivšo      knjižnico.     Zaradi pomanjkanja časa teh uporabnikov ob obisku  MD 2000_PZ 980
uporabnikovih potreb; o profesorji ne posredujejo v      knjižnico      seznamov z obvezno literaturo; o predolg obdelovalni  MD 2000_PZ 1306
posameznimi sestavinami med obiskovalci, ki obiskujejo      knjižnico      manj kot dve leti, in tistimi, ki jo obiskujejo  MD 2000_PZ 1356
obiskujejo več kot dve leti? Do dve leti obiskuje      knjižnico      EPF od 382 vprašanih 115 (30,1 %) ljudi, več  MD 2000_PZ 1357
odgovorilo. Povprečno obiskuje naš anketiranec      knjižnico      4,7 leta (študijsko obdobje rednega študenta  MD 2000_PZ 1358
dvignila kategorija učiteljev, ki resnično obiskuje      knjižnico      že desetletja. GRAFIKON 24: Leta obiskovanja  MD 2000_PZ 1359
6) pa so bolj zadovoljni tisti, ki obiskujejo      knjižnico      že dlje časa.Ali smemo iz tega sklepati, daje  MD 2000_PZ 1365
opremi (P 8). Pomembnejša je tistim, ki obiskujejo      knjižnico      krajši čas, bolj zadovoljni z njo pa so tisti  MD 2000_PZ 1369
- P 20 in Z 13 - Z 20) Tistim, ki obiskujejo      knjižnico      manj kot dve leti, je tujejezično gradivo manj  MD 2000_PZ 1371
21 - P 39 in Z21 - Z 39) Tistim, ki obiskujejo      knjižnico      več kot dve leti, se zdijo omejevanje količine  MD 2000_PZ 1376
pokaže, da v enem mesecu največkrat obiščejo      knjižnico      učitelji (5,5-krat).Sledijo jim redni študenti  MD 2000_PZ 1380
obiščejo v povprečju 2,3- krat. Povprečno obiščejo      knjižnico      EPF njeni obiskovalci štirikrat na mesec, torej  MD 2000_PZ 1382
pri številu čitalniških mest (P 4). Tistim, ki      knjižnico      obiskujejo večkrat, je ta spremenljivka pomembnejša  MD 2000_PZ 1386
Spremenljivki sta pomembnejši tistim, ki obiščejo      knjižnico      redkeje. Z delovanjem reprografske opreme (Z  MD 2000_PZ 1391
reprografske opreme (Z 10) so manj zadovoljni tisti, ki      knjižnico      obiščejo več kot trikrat mesečno.Enako mnenje  MD 2000_PZ 1392
pozitivni korelaciji bi bili tisti, ki obiskujejo      knjižnico      dlje časa, bolj zadovoljni, ob negativni pa bi  MD 2000_PZ 1398
manj zadovoljni. In enako: tisti, ki obiskujejo      knjižnico      pogosteje/ bi bili z njenimi storitvami bolj  MD 2000_PZ 1399
pričakovanja populacije, ki obiskuje visokošolsko      knjižnico,      dokaj izenačena.Med pomembne sestavine so se  MD 2000_PZ 1466
posameznega izvoda. Taka odločitev je primernejša za      knjižnico      z veliko čitalnico in dobrimi pogoji za individualno  MD 2000_PZ 1491
Katerega od ponujenih scenarijev bi izbrali za svojo      knjižnico?      4.1 Pomembna nova spoznanja Pri obiskovalcih  MD 2000_PZ 1512
standarde za vrednotenje in izberemo za našo      knjižnico      najprimernejše, moramo najprej določiti naše  MD 2000_PZ 1529
vprašanjem: Ali ste Še pripravljeni vrniti se v našo      knjižnico,      k istemu knjižničarju po enako storitev? Knjižnice  MD 2000_PZ 1544
Ugotovili smo, da naš obiskovalec povprečno obišče      knjižnico      4,7-krat, kar pomeni vsaj enkrat na teden.Obiskujejo  MD 2000_PZ 1562
Področje uporabe Vse knjižnice. Lahko primerjamo eno      knjižnico      v različnih časovnih obdobjih.Primerjava med  MD 2000_PZ 1613
omenja npr. novitete po avtorjih za učiteljsko      knjižnico      in po naslovih za pionirsko knjižnico. 25 Šolsko  MD 2001_ZF 137
učiteljsko knjižnico in po naslovih za pionirsko      knjižnico.      25 Šolsko knjižnico smo uvrstili med pedagoške  MD 2001_ZF 137
po naslovih za pionirsko knjižnico. 25 Šolsko      knjižnico      smo uvrstili med pedagoške serijske publikacije  MD 2001_ZF 137
Popovič, Ambrožič, Južnič, 1984: 176) in s Šolsko      knjižnico      (Reščič-Rihar, Žumer, 1997: 17), kjer je 5 ali  MD 2001_ZF 198
Šolska knjižnica s 5,35 referencami na članek in s      Knjižnico,      12,35 referenc na članek, se naše število referenc  MD 2001_ZF 207
let. Tudi ta analiza je primerljiva s Šolsko      knjižnico      (Reščič-Rihar, Žumer, 1997) in Knjižnico (Steinbuch  MD 2001_ZF 266
Šolsko knjižnico (Reščič-Rihar, Žumer, 1997) in      Knjižnico      (Steinbuch, Polič, 1997), saj ugotavljamo podobna  MD 2001_ZF 266
literaturo ter v zvezi s tema dvema temama tudi šolsko      knjižnico.      Prva samostojna številka Prosvetnega delavca  MD 2001_ZF 407
zvišujejo odrasli, če skupaj z otrokom obiskujejo      knjižnico      ali napotijo otroka tja samega, z obiskovanjem  MD 2001_ZS 180
razlikujemo med njimi. Predvsem pa ne razlikujemo med      knjižnico      in informacijskim središčem. Drugi terminološki  MD 2003_SSK 55
zaposlenim (Borgman 2001: 181). Tako v zvezi s      knjižnico      pogosto govorimo o t.i. matičnih organizacijah  MD 2003_SSK 102
bolj urejeno, dostopno, organizirano in poučno      knjižnico      (Pinter 2002: 28). 1. 3 Knjižnice kot pridobitniške  MD 2003_SSK 235
idobivanju strank, drugi pa na njihovi pripadnosti. Za      knjižnico      pa slednji pomeni dolgoročno perspektivo in ji  MD 2003_SSK 502
bibliotekarskih načelih in postregli tistega, kije v      knjižnico      prišel; o splošne knjižnice si prizadevajo, da  MD 2003_SSK 520
Kako pogosto zaposleni v knjižnicah zapustijo      knjižnico      in obiščejo svoje uporabnike tam, kjer ti delajo  MD 2003_SSK 549
vzajemnega menjalnega odnosa med visokošolsko      knjižnico      in matično fakulteto, ter hkrati med knjižnico  MD 2003_SSK 588
knjižnico in matično fakulteto, ter hkrati med      knjižnico      in njenimi neposrednimi uporabniki - študenti  MD 2003_SSK 588
informacija oziroma znanje. Temeljni produkt za      knjižnico      so torej informacije, ki so lahko dobrina ali  MD 2003_SSK 599
širšo družbeno odgovornost, prevevajo celotno      knjižnico,      pride na vrsto sistematični proces izvajanja  MD 2003_SSK 661
planiranjem ponuja načine, kako vključiti spremembe v      knjižnico      /.../Integracija teh dveh konceptov v knjižnično  MD 2003_SSK 663
. Analiza korporaciiske kulture Pomembno za      knjižnico      je, da razume naravo lastne kulture, pri tem  MD 2003_SSK 692
značilnost učinkovite temeljne strategije. To za      knjižnico      pomeni, da svojih storitev ne bo razpršila med  MD 2003_SSK 741
strategije pozicioniranja je razumevanje tega, kako      knjižnico      percepirajo njeni uporabniki, investitorji, matične  MD 2003_SSK 747
usposobljenim delavcem z nizko stopnjo identifikacije s      knjižnico      (npr. študentje, honorarni sodelavci).Slednje  MD 2003_SSK 783
mnoštvo javnosti (Verčič in drugi 2002: 19). Za      knjižnico      to pomeni, da gradi in upravlja odnose s končnimi  MD 2003_SSK 810
ebivalstva. Prebivalstvo na eni strani predstavlja za      knjižnico      uporabnike, na drugi strani pa delovno silo.  MD 2003_SSK 1073
indikator vrste knjižnic, in sicer nacionalno      knjižnico.     Toda, ker ta v Sloveniji hkrati opravlja tudi  MD 2003_SSK 1112
podiplomske študente vpisane v Narodno in univerzitetno      knjižnico.     Maja 2002 je bilo vpisanih 247 študentov.   MD 2003_VG 1007
15%) je navedlo, da je obiskovalo katerokoli      knjižnico      v letu 2002 nekajkrat na teden, prav tako šest  MD 2003_VG 1128

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  47.093 47.193 47.293 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA