Korpus bibliotekarstva
zakonodaji je morala lokalna oblast za svojo | knjižnico | predvideti primerno postavko v občinskem proračunu | K 2011_4_GA 266 |
je bilo za današnjo Narodno in univerzitetno | knjižnico | v marsičem prelomno.Knjižnica je bila ob začetku | K 2011_4_KDE 0 |
univerza formalno prevzela Državno študijsko | knjižnico, | ki se je preimenovala v Univerzitetno biblioteko | K 2011_4_KDE 22 |
funkcije: iz univerzitetne je prerasla v nacionalno | knjižnico. | V vmesnem času je bila Ljubljana priključena | K 2011_4_KDE 26 |
izbruhnil po padcu nemškega poštnega letala na | knjižnico, | stavba močno poškodovana.Velika čitalnica je | K 2011_4_KDE 48 |
knjižnice je bil imenovan profesor Anton Kral, | knjižnico | je zastopal Joža Glonar, prosvetni oddelek pokrajinske | K 2011_4_KDE 53 |
komisije, temveč je že deset dni po požaru v | knjižnico | napotila 13 delavcev za pomoč pri urejanju fonda | K 2011_4_KDE 57 |
seveda niso bile povišane, pač pa je začelo v | knjižnico | dotekati nenavadno veliko darov: najprej so bili | K 2011_4_KDE 84 |
povzročil pravi razkol med univerzo in njeno | knjižnico. | Fakultete in univerzitetna knjižnica so sestavile | K 2011_4_KDE 90 |
Bolj kakor samo število zvezkov, je prizadelo | knjižnico | dejstvo, da so bila mnoga izgubljena referalna | K 2011_4_KDE 99 |
kupiti. Prav tako nenadomestljivi so bili za | knjižnico | katalogi in druge evidence, ki so bili tam shranjeni | K 2011_4_KDE 100 |
raznih italijanskih vojnih formacij ter zbirke in | knjižnico | vojnega muzeja v Št. Petru na Krasu. Oktobra | K 2011_4_KDE 105 |
imovino je Univerzitetni biblioteki posredoval tudi | knjižnico | pokojnega Henrika Tume, ki je obsegala nad 6000 | K 2011_4_KDE 130 |
1950). Gradivo iz fondov Narodne imovine pa je v | knjižnico | pritekalo še leta po vojni, tako je leta 1950 | K 2011_4_KDE 166 |
v njih, z opombo, da se dela lahko vstavijo v | knjižnico, | ne smejo pa se posojati javnosti. 9 Tiskovni | K 2011_4_KDE 195 |
navodilom, da je treba literaturo ?postaviti v | knjižnico, | ima pa ostati striktno sekretirana in se ne sme | K 2011_4_KDE 198 |
razveljavljeni leta 1951. Za Narodno in univerzitetno | knjižnico | (pa tudi za študijske knjižnice) naj ne bi več | K 2011_4_KDE 243 |
brez lastnikov. Večino gradiva, ki ga je v | knjižnico | naplavila vojna ali povojno obdobje, je ostalo | K 2011_4_KDE 253 |
REKVIEM ZA SAMOSTANSKO | KNJIŽNICO | ... ALI ALELUJA? Miran Špelič Izvleček Namen | K 2011_4_SM 0 |
potrebno spremeniti pogled nanje, če hočemo ohraniti | knjižnico | pri življenju.Obstaja nekaj možnosti rešitve | K 2011_4_SM 9 |
kot je na primer sprememba namena v muzejsko | knjižnico | ali raziskovalni laboratorij. Omejitve raziskave | K 2011_4_SM 10 |
znamenite Vulgate je tedaj pogosto uporabljal bogato | knjižnico | v Cezareji, ki se je rodila ob Origenovi (+253 | K 2011_4_SM 38 |
knjižnici (Slika 1). Slika 1: Napis na vhodu v | knjižnico | frančiškanskega samostana v Ljubljani Knjižnica | K 2011_4_SM 68 |
da je zasenčila celo prvo poljavno ljubljansko | knjižnico | v škofijskem semenišču, ki je bilo prvi sosed | K 2011_4_SM 71 |
samostana (Svoljšak, 2009). Slika 2: Pogled v | knjižnico | frančiškanskega samostana v Ljubljani Ljubljanska | K 2011_4_SM 72 |
drugje? Čemu samostan danes sploh potrebuje | knjižnico? | Ali ni to samo nepotrebno breme in prej ovira | K 2011_4_SM 88 |
ljučevanje, 2006). Če hočemo v teh razmerah ohraniti | knjižnico | pri življenju, obstaja nekaj možnosti, vendar | K 2011_4_SM 100 |
vsak po ducat digitalnih fotografij. Na tako | knjižnico | smo lahko morda celo ponosni, ker je lahko znana | K 2011_4_SM 110 |
opravljali njegovi člani, tako bo veljalo tudi za | knjižnico, | da bo namreč zanjo lahko skrbel zunanji ustrezno | K 2011_4_SM 128 |
da digitalizacija ogroža klasično samostansko | knjižnico | in jo dela odvečno, pa menim, da ji digitalizacija | K 2011_4_SM 147 |
vabimo k branju prispevka "Requiem za samostansko | knjižnico | ... ali aleluja?" br. Mirana Špeliča, prof. dr | K 2011_4_VI 11 |
ali odkupu prišla v Javno, današnjo Semeniško | knjižnico | v Ljubljani (Vidmar, 2005, str. 37).Razprava | K 2011_4_VL 12 |
srce mesta: Trg sv. Marka s cerkvijo sv. Marka, | Knjižnico, | Doževo palačo in Kovnico, ki mu stojita nasproti | K 2011_4_VL 41 |
Izvod je bil namreč v njegovem času vključen v | knjižnico | ljubljanske škofijske palače,5 v katero so operozi | K 2011_4_VL 46 |
provenience, ki so bile vključene v Semeniško | knjižnico, | pred tem pa bi prav lahko prišle pred oči mlademu | K 2011_4_VL 61 |
ni bila ta knjiga nikoli vključena v Semeniško | knjižnico, | zato je tudi ni več v razvidu.Nasprotno je tja | K 2011_4_VL 97 |
opusa izpod peresa Marsilia Ficina 51 skupaj s | knjižnico | grofov Auerspergov prodan čez lužo v Ameriko | K 2011_4_ZN 94 |
46 Prim. "Trubar je tako ustanovil prvo javno | knjižnico | v Sloveniji" (Rajhman, 1986, str. 350, op. 4 | K 2011_4_ZN 103 |
primerjaj podatke za Narodno in univerzitetno | knjižnico | za leta 1S56-1965, sekcija 2.2, str. 14). Iskanje | MD 1973_KJ 363 |
dovolj razumemo uporabnikove potrebe? Kako naj | knjižnico | najbolje organiziramo, da bi uresničili svoje | MD 2000_PZ 245 |
opredeljuje le eno od aktivnosti tistega, ki pride v | knjižnico, | obiskovalec pa njegovo vlogo preveč pasivizira | MD 2000_PZ 506 |
cilji zaposlenih. Prav obvladovanje povezave med | knjižnico | in vodstvom fakultete omogoči knjižnici, da se | MD 2000_PZ 728 |
višji letnik, ne da bi enkrat samkrat obiskali | knjižnico. | Zagotovo bi še našli kakšno zanimivo povezavo | MD 2000_PZ 778 |
svoje matične ustanove. Kadar konkretno opisujemo | knjižnico | Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, jo imenujemo | MD 2000_PZ 910 |
posameznimi sestavinami med obiskovalci, ki obiskujejo | knjižnico | manj kot dve leti, in tistimi, ki jo obiskujejo | MD 2000_PZ 930 |
pričakovanjih ločujemo še na tiste, ki pridejo v | knjižnico | prvič in njenega delovanja še ne poznajo; na | MD 2000_PZ 946 |
delovanja še ne poznajo; na študente, ki jih v | knjižnico | pripelje informacijski problem in iščejo predpisano | MD 2000_PZ 946 |
izobraževalnih potreb ohranjajo stik s svojo bivšo | knjižnico. | Zaradi pomanjkanja časa teh uporabnikov ob obisku | MD 2000_PZ 980 |
uporabnikovih potreb; o profesorji ne posredujejo v | knjižnico | seznamov z obvezno literaturo; o predolg obdelovalni | MD 2000_PZ 1306 |
posameznimi sestavinami med obiskovalci, ki obiskujejo | knjižnico | manj kot dve leti, in tistimi, ki jo obiskujejo | MD 2000_PZ 1356 |
obiskujejo več kot dve leti? Do dve leti obiskuje | knjižnico | EPF od 382 vprašanih 115 (30,1 %) ljudi, več | MD 2000_PZ 1357 |
odgovorilo. Povprečno obiskuje naš anketiranec | knjižnico | 4,7 leta (študijsko obdobje rednega študenta | MD 2000_PZ 1358 |
dvignila kategorija učiteljev, ki resnično obiskuje | knjižnico | že desetletja. GRAFIKON 24: Leta obiskovanja | MD 2000_PZ 1359 |
6) pa so bolj zadovoljni tisti, ki obiskujejo | knjižnico | že dlje časa.Ali smemo iz tega sklepati, daje | MD 2000_PZ 1365 |
opremi (P 8). Pomembnejša je tistim, ki obiskujejo | knjižnico | krajši čas, bolj zadovoljni z njo pa so tisti | MD 2000_PZ 1369 |
- P 20 in Z 13 - Z 20) Tistim, ki obiskujejo | knjižnico | manj kot dve leti, je tujejezično gradivo manj | MD 2000_PZ 1371 |
21 - P 39 in Z21 - Z 39) Tistim, ki obiskujejo | knjižnico | več kot dve leti, se zdijo omejevanje količine | MD 2000_PZ 1376 |
pokaže, da v enem mesecu največkrat obiščejo | knjižnico | učitelji (5,5-krat).Sledijo jim redni študenti | MD 2000_PZ 1380 |
obiščejo v povprečju 2,3- krat. Povprečno obiščejo | knjižnico | EPF njeni obiskovalci štirikrat na mesec, torej | MD 2000_PZ 1382 |
pri številu čitalniških mest (P 4). Tistim, ki | knjižnico | obiskujejo večkrat, je ta spremenljivka pomembnejša | MD 2000_PZ 1386 |
Spremenljivki sta pomembnejši tistim, ki obiščejo | knjižnico | redkeje. Z delovanjem reprografske opreme (Z | MD 2000_PZ 1391 |
reprografske opreme (Z 10) so manj zadovoljni tisti, ki | knjižnico | obiščejo več kot trikrat mesečno.Enako mnenje | MD 2000_PZ 1392 |
pozitivni korelaciji bi bili tisti, ki obiskujejo | knjižnico | dlje časa, bolj zadovoljni, ob negativni pa bi | MD 2000_PZ 1398 |
manj zadovoljni. In enako: tisti, ki obiskujejo | knjižnico | pogosteje/ bi bili z njenimi storitvami bolj | MD 2000_PZ 1399 |
pričakovanja populacije, ki obiskuje visokošolsko | knjižnico, | dokaj izenačena.Med pomembne sestavine so se | MD 2000_PZ 1466 |
posameznega izvoda. Taka odločitev je primernejša za | knjižnico | z veliko čitalnico in dobrimi pogoji za individualno | MD 2000_PZ 1491 |
Katerega od ponujenih scenarijev bi izbrali za svojo | knjižnico? | 4.1 Pomembna nova spoznanja Pri obiskovalcih | MD 2000_PZ 1512 |
standarde za vrednotenje in izberemo za našo | knjižnico | najprimernejše, moramo najprej določiti naše | MD 2000_PZ 1529 |
vprašanjem: Ali ste Še pripravljeni vrniti se v našo | knjižnico, | k istemu knjižničarju po enako storitev? Knjižnice | MD 2000_PZ 1544 |
Ugotovili smo, da naš obiskovalec povprečno obišče | knjižnico | 4,7-krat, kar pomeni vsaj enkrat na teden.Obiskujejo | MD 2000_PZ 1562 |
Področje uporabe Vse knjižnice. Lahko primerjamo eno | knjižnico | v različnih časovnih obdobjih.Primerjava med | MD 2000_PZ 1613 |
omenja npr. novitete po avtorjih za učiteljsko | knjižnico | in po naslovih za pionirsko knjižnico. 25 Šolsko | MD 2001_ZF 137 |
učiteljsko knjižnico in po naslovih za pionirsko | knjižnico. | 25 Šolsko knjižnico smo uvrstili med pedagoške | MD 2001_ZF 137 |
po naslovih za pionirsko knjižnico. 25 Šolsko | knjižnico | smo uvrstili med pedagoške serijske publikacije | MD 2001_ZF 137 |
Popovič, Ambrožič, Južnič, 1984: 176) in s Šolsko | knjižnico | (Reščič-Rihar, Žumer, 1997: 17), kjer je 5 ali | MD 2001_ZF 198 |
Šolska knjižnica s 5,35 referencami na članek in s | Knjižnico, | 12,35 referenc na članek, se naše število referenc | MD 2001_ZF 207 |
let. Tudi ta analiza je primerljiva s Šolsko | knjižnico | (Reščič-Rihar, Žumer, 1997) in Knjižnico (Steinbuch | MD 2001_ZF 266 |
Šolsko knjižnico (Reščič-Rihar, Žumer, 1997) in | Knjižnico | (Steinbuch, Polič, 1997), saj ugotavljamo podobna | MD 2001_ZF 266 |
literaturo ter v zvezi s tema dvema temama tudi šolsko | knjižnico. | Prva samostojna številka Prosvetnega delavca | MD 2001_ZF 407 |
zvišujejo odrasli, če skupaj z otrokom obiskujejo | knjižnico | ali napotijo otroka tja samega, z obiskovanjem | MD 2001_ZS 180 |
razlikujemo med njimi. Predvsem pa ne razlikujemo med | knjižnico | in informacijskim središčem. Drugi terminološki | MD 2003_SSK 55 |
zaposlenim (Borgman 2001: 181). Tako v zvezi s | knjižnico | pogosto govorimo o t.i. matičnih organizacijah | MD 2003_SSK 102 |
bolj urejeno, dostopno, organizirano in poučno | knjižnico | (Pinter 2002: 28). 1. 3 Knjižnice kot pridobitniške | MD 2003_SSK 235 |
idobivanju strank, drugi pa na njihovi pripadnosti. Za | knjižnico | pa slednji pomeni dolgoročno perspektivo in ji | MD 2003_SSK 502 |
bibliotekarskih načelih in postregli tistega, kije v | knjižnico | prišel; o splošne knjižnice si prizadevajo, da | MD 2003_SSK 520 |
Kako pogosto zaposleni v knjižnicah zapustijo | knjižnico | in obiščejo svoje uporabnike tam, kjer ti delajo | MD 2003_SSK 549 |
vzajemnega menjalnega odnosa med visokošolsko | knjižnico | in matično fakulteto, ter hkrati med knjižnico | MD 2003_SSK 588 |
knjižnico in matično fakulteto, ter hkrati med | knjižnico | in njenimi neposrednimi uporabniki - študenti | MD 2003_SSK 588 |
informacija oziroma znanje. Temeljni produkt za | knjižnico | so torej informacije, ki so lahko dobrina ali | MD 2003_SSK 599 |
širšo družbeno odgovornost, prevevajo celotno | knjižnico, | pride na vrsto sistematični proces izvajanja | MD 2003_SSK 661 |
planiranjem ponuja načine, kako vključiti spremembe v | knjižnico | /.../Integracija teh dveh konceptov v knjižnično | MD 2003_SSK 663 |
. Analiza korporaciiske kulture Pomembno za | knjižnico | je, da razume naravo lastne kulture, pri tem | MD 2003_SSK 692 |
značilnost učinkovite temeljne strategije. To za | knjižnico | pomeni, da svojih storitev ne bo razpršila med | MD 2003_SSK 741 |
strategije pozicioniranja je razumevanje tega, kako | knjižnico | percepirajo njeni uporabniki, investitorji, matične | MD 2003_SSK 747 |
usposobljenim delavcem z nizko stopnjo identifikacije s | knjižnico | (npr. študentje, honorarni sodelavci).Slednje | MD 2003_SSK 783 |
mnoštvo javnosti (Verčič in drugi 2002: 19). Za | knjižnico | to pomeni, da gradi in upravlja odnose s končnimi | MD 2003_SSK 810 |
ebivalstva. Prebivalstvo na eni strani predstavlja za | knjižnico | uporabnike, na drugi strani pa delovno silo. | MD 2003_SSK 1073 |
indikator vrste knjižnic, in sicer nacionalno | knjižnico. | Toda, ker ta v Sloveniji hkrati opravlja tudi | MD 2003_SSK 1112 |
podiplomske študente vpisane v Narodno in univerzitetno | knjižnico. | Maja 2002 je bilo vpisanih 247 študentov. | MD 2003_VG 1007 |
15%) je navedlo, da je obiskovalo katerokoli | knjižnico | v letu 2002 nekajkrat na teden, prav tako šest | MD 2003_VG 1128 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 47.093 47.193 47.293 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |