knjižnic* (47.493-47.592)

kriterij, ki bo določal, kdo lahko uporablja	knjižnico.	Standardi sicer prepoznavajo realnost situacije	K 2010_4_GV_etal 30
šolski zakonodaji mora vsaka osnovna šola imeti	knjižnico	2.V Estoniji lahko splošne knjižnice zaračunajo	K 2010_4_GV_etal 139
knjižnicah. Šole na primarni ravni morajo imeti	knjižnico,	84,8 % šol jo ima 3.Na Finskem lahko splošne	K 2010_4_GV_etal 146
omenja šolskih knjižnic, vendar imajo vse šole	knjižnico.	Splošne in šolske knjižnice pogosto delujejo skupaj	K 2010_4_GV_etal 150
primarni in sekundarni ravni morajo obvezno imeti	knjižnico,	95 % šol jo tudi dejansko ima 6. Na Švedskem	K 2010_4_GV_etal 159
na primarni in sekundarni ravni naj bi imele	knjižnico,	približno 80 % šol jo tudi zares ima 8.V Veliki	K 2010_4_GV_etal 169
od članarine se vpisnina plača le ob vpisu v	knjižnico.	V naši raziskavi smo najprej preverili, koliko	K 2010_4_GV_etal 176
predstavljajo članarine oviro za včlanitev v	knjižnico,	eden izmed njiju je poudaril, da članarine predstavljajo	K 2010_4_GV_etal 351
storitev za vse občane. Med pozitivnimi učinki za	knjižnico	so vodje omenjali boljše statistične podatke	K 2010_4_GV_etal 353
enači z večjim številom včlanjenih prebivalcev v	knjižnico.	Primerjalna analiza podatkov o vključenosti prebivalst	K 2010_4_JP 20
1996). Kot direktor je vodil Mestno ljudsko	knjižnico	do leta 1981, ko je prišlo do združitve Delavske	K 2010_4_PA 5
združitve Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v	Knjižnico	Otona Župančiča, kjer je delal kot pomočnik direktorja	K 2010_4_PA 5
obrazcu DZS Obr. 1, 1a, Inventarna knjiga za	knjižnico	je bil osnova za strukturiranje in obliko podatkov	K 2010_4_PCT 50
dostopa do arhivov, vse je odvisno od pogodbe med	knjižnico	in ponudnikom.To pomeni, da knjižnice ne morejo	K 2010_4_PCT 241
predstavljati samo pomembnosti pravljičnih ur za splošno	knjižnico,	ampak želi razširiti pomen te dejavnosti za učenje	K 2010_4_UM_JP 13
obiska pravljične ure tudi prvič sreča s splošno	knjižnico	in njenimi storitvami. Starši velikokrat na pravljičn	K 2010_4_UM_JP 96
splošnih knjižnic so tudi dobra promocija za splošno	knjižnico,	saj postane bolj prepoznavna v lokalni skupnosti	K 2010_4_UM_JP 101
povprečju 23 čitalniških sedežev na krajevno	knjižnico	oziroma 2,9 sedeža na 1000 prebivalcev. V primerjavi	K 2010_4_VG 47
prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal	knjižnico	4,5-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju	K 2010_4_VG 136
v povprečju 24,3 obiskovalca. Član je obiskal	knjižnico	v povprečju 18,2-krat letno. Iz postavk izposoja	K 2010_4_VG 137
na dom 23.112.109 enot knjižničnega gradiva, v	knjižnico	10 so si izposodili 846.544 enot gradiva, medtem	K 2010_4_VG 138
gradiva. Če upoštevamo tako izposojo na dom, v	knjižnico	kot tudi uporabo gradiva v knjižnici, se je knjižna	K 2010_4_VG 143
prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v	knjižnico	pa z 68, 4 % prevladujejo serijske publikacije	K 2010_4_VG 145
V primerjavi s celotno izposojo na dom in v	knjižnico	znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic	K 2010_4_VG 158
računalniško delovno mesto pa s 1515 prebivalci.	Knjižnico	obišče 5-krat v letu, tisto uro skupaj še z 27	K 2010_4_VG 207
izposodil 11 enot gradiva. Njegov prispevek za	knjižnico	je znašal 23,99 EUR, prek lokalne skupnosti 19	K 2010_4_VG 209
kjer smo uporabili statični HTML, digitalno	knjižnico	Fedora Commons in iskalnik SoLR.Zadnji vidik	K 2011_1_ET_etal 3
v pripravi). Poleg tega tudi širimo digitalno	knjižnico,	saj bo v kratkem pod naslovom Elektronska znanstvena	K 2011_1_ET_etal 99
varovanje je poskrbljeno s kopiranjem na tračno	knjižnico,	kasete pa se hranijo v Regionalnem centru Koper	K 2011_1_KB_ZM 29
ali videodatotek. Za to uporablja odprtokodno	knjižnico	orodij »FFMPEG«. - UniPort Processor je orodje	K 2011_1_KB_ZM 50
Smernice za digitalizacijo gradiva za Digitalno	knjižnico	Slovenije (2010), ki potrebujejo še nekaj dopolnitev	K 2011_1_KCA_1 221
Internet Archive začel sodelovati s Kongresno	knjižnico.	Takrat je knjižnica v okviru projekta MINERVA	K 2011_1_KCA_KJ 91
rešimo s strežniškim sistemom »krava« in tračno	knjižnico.	Strežniški sistem »krava« je namenjen novinarskemu	K 2011_1_LA 76
v knjižnične območne mreže z osrednjo območno	knjižnico	z namenom zagotavljanja usklajenega razvoja knjižnične	K 2011_2_3_BM 0
v knjižnične območne mreže z osrednjo območno	knjižnico.	Njihova naloga je zagotavljanje koordiniranega	K 2011_2_3_BM 9
prebivalca). Štirikrat v letu 2009 so obiskali	knjižnico	prebivalci Celjskega (12 izposojenih enot na	K 2011_2_3_BM 74
knjižnic zaradi združitve 5 knjižnic v Mestno	knjižnico	Ljubljana iz 11 zmanjšalo na 8, Novo mesto jih	K 2011_2_3_BM 95
razlogov, da slepi le izjemoma obiščejo splošno	knjižnico	v svojem okolju. 2 Specialno knjižnico razumemo	K 2011_2_3_KDE 60
splošno knjižnico v svojem okolju. 2 Specialno	knjižnico	razumemo kot knjižnico, ki ima specializirano	K 2011_2_3_KDE 60
svojem okolju. 2 Specialno knjižnico razumemo kot	knjižnico,	ki ima specializirano literaturo za potrebe strokovnega	K 2011_2_3_KDE 60
slabovidne: centraliziranim sistemom z osrednjo	knjižnico	za slepe in slabovidne, ki praviloma izvaja storitve	K 2011_2_3_KDE 65
ni izpolnjevala minimalnih pogojev za šolsko	knjižnico,	določenih v Pravilniku o pogojih za izvajanje	K 2011_2_3_KDE 71
pogosto nastajajo brez potrebnega sodelovanja s	knjižnico	za slepe in slabovidne pri ZDSSS, saj ta nima	K 2011_2_3_KDE 87
model anticipira osrednjo oziroma nacionalno	knjižnico	za slepe in slabovidne, ki je tesno povezana	K 2011_2_3_KDE 103
smiselno, da se ta knjižnica razvije v osrednjo	knjižnico	za slepe. Osrednja knjižnica za slepe bo sodelovala	K 2011_2_3_KDE 107
ohraniti svoj status in naloge. Z osrednjo	knjižnico	za slepe bi morala formalno razmejiti obveznosti	K 2011_2_3_KDE 113
osnovni in srednji šoli. V sodelovanju z osrednjo	knjižnico	bi morala razviti sistem zagotavljanja prilagojenega	K 2011_2_3_KDE 114
flopedagoške literature za njihove učitelje. Osrednjo	knjižnico	za slepe lahko po vzoru drugih držav poimenujemo	K 2011_2_3_KDE 115
razumeti v funkcionalnem pomenu; torej le kot	knjižnico,	ki izvaja določene storitve na ozemlju cele države	K 2011_2_3_KDE 115
brez nalog, ki so sicer tipične za nacionalno	knjižnico,	kot jo definira uveljavljena klasifikacija knjižnic	K 2011_2_3_KDE 115
uporabnikov. V strokovnem kontekstu moramo zato	knjižnico	za slepe označiti kot specializirano splošno	K 2011_2_3_KDE 124
za slepe označiti kot specializirano splošno	knjižnico.	10.4 Status knjižnice in financiranje njene dejavnosti	K 2011_2_3_KDE 124
nadaljevanju Slovanska knjižnica). Stavbo deli s	Knjižnico	Bežigrad, prav tako enoto MKL.Stavba je bila	K 2011_2_3_KHK 42
gradivo so nameščena na glavnem vhodu v Slovansko	knjižnico	v 2. nadstropju.Video nadzora ni ne v čitalnicah	K 2011_2_3_KHK 134
inventuri, pospravljanju ali takrat, ko ga vrnejo v	knjižnico,	včasih pa se gradivo izgubi tudi za zmeraj.	K 2011_2_3_KHK 364
poškodovane zbirke in pomena poškodovanega gradiva za	knjižnico.	Seštevek štirih vidikov nam poda oceno, kako nujno	K 2011_2_3_KHK 372
knjižnicah, ki so jih hkrati poslale, je v dogovoru s	knjižnico,	ki je poslala dolg seznam, podaljšal čas za preverjanje	K 2011_2_3_PCT 70
posledica združitve ljubljanskih knjižnic v Mestno	knjižnico	Ljubljana.Knjižnice so v letih 2006 do 2010 odpisoval	K 2011_2_3_PCT 86
in Nielsen (2005) poudarjata, da za dostopno	knjižnico	sicer potrebujemo finančne vire, vendar pa do	K 2011_2_3_SAB_etal 36
navdušenje; enakopravnost, da lahko tudi oni obiščejo	knjižnico,	ter ponos, da znajo sami poiskati gradivo (Preglednica	K 2011_2_3_SAB_etal 99
s posebnimi potrebami, pa resnični uporabniki	knjižnico	doživljajo drugače.Kako dojemamo uporabnika in	K 2011_2_3_SAB_etal 102
ne morejo z vozički do knjižnice), pa vendar	knjižnico	z veseljem obiščejo.Včasih se udeležijo tudi	K 2011_2_3_SAB_etal 181
ne vidi, ne ve, kje so, ne znajde se, zato v	knjižnico	pride samo po kakšno konkretno gradivo in zelo	K 2011_2_3_SAB_etal 185
Meni, da teh težav morebiti ne bi imel, če bi	knjižnico	večkrat obiskal in spoznal bibliotekarje. 3.2	K 2011_2_3_SAB_etal 186
vključevanja uporabnikov s posebnimi potrebami v	knjižnico	in si želijo več znanja z različnih področij	K 2011_2_3_SAB_etal 237
na tem področju, ki bi bile koristne za samo	knjižnico	in za uporabnike. Potemtakem lahko vidimo, da	K 2011_2_3_TU_JP 126
centraliziran sistem z eno specialno/osrednjo	knjižnico,	vključevanje splošnih knjižnic je redko.Velik	K 2011_2_3_VD_BB 5
slovenskem okolju zelo dobro uveljavljen, saj gre za	knjižnico,	ki lahko deluje v okviru gospodarske organizacije	K 2011_2_3_VD_BB 45
Bibliotekarskem terminološkem slovarju pomeni	knjižnico,	ki je namenjena splošni vzgoji, izobraževanju	K 2011_2_3_VD_BB 46
društvo oziroma zveza izjavila, da ima svojo	knjižnico,	so bili naprošeni k izpolnjevanju še tretjega	K 2011_2_3_VD_BB 59
knjižnic so od države do države različna. Za	knjižnico	ali center, ki opravlja (in včasih tudi koordinira	K 2011_2_3_VD_BB 133
zasnovan tako, da ima eno osrednjo specialno	knjižnico,	ki izdeluje in dostavlja gradivo končnemu uporabniku	K 2011_2_3_VD_BB 143
študije: a) centraliziran sistem (C) s specialno	knjižnico	ali osrednjo knjižnico, usmerjeno neposredno	K 2011_2_3_VD_BB 148
sistem (C) s specialno knjižnico ali osrednjo	knjižnico,	usmerjeno neposredno h končnemu uporabniku imajo	K 2011_2_3_VD_BB 148
Iflini študiji poročajo, da uporabniki splošno	knjižnico	najraje obiščejo sami.V kolikor splošna knjižnica	K 2011_2_3_VD_BB 208
digitalni obliki, naj knjižnice gradijo digitalno	knjižnico.	Gradivo (v analogni in digitalni obliki) mora	K 2011_2_3_VD_BB 248
centraliziran sistem, torej eno specialno osrednjo	knjižnico/	center, ki je s svojimi storitvami neposredno	K 2011_2_3_VD_BB 258
polovici 19. stol., prvi organiziral potujočo	knjižnico.	Leta 1998 je ob ustanovitvi Stepišnikovega sklada	K 2011_2_3_VP_BB 9
(Topolovec, 1996). Zahajal je tudi v farno	knjižnico	v Slovenski Bistrici, ki je bila ustanovljena	K 2011_2_3_VP_BB 16
Lovro Stepišnik (vir: Pokrajinski arhiv) 2 Za	knjižnico,	ki je bila po obsegu farna in ne samo mestna	K 2011_2_3_VP_BB 16
ustanoviti prvo "Bralno društvo pod Pohorjem" ter	knjižnico	"Slovenska bukvarnica".Do leta 1869 sta imeli	K 2011_2_3_VP_BB 33
datum vpisa v zapisnik je bil 28. 8. 1870, v	knjižnico	je bilo včlanjenih 130 članov (Pogorevc, 1990	K 2011_2_3_VP_BB 51
širšega okraja, ki si je izposodilo 114 knjig.	Knjižnico	so največ uporabljali kmeti (26,6 %), sledili	K 2011_2_3_VP_BB 54
Josip Vošnjak, nekoliko nadomestila nekdanjo	knjižnico	Lovra Stepišnika (Pogorevc, 2007, str. 93).	K 2011_2_3_VP_BB 69
knjižnica. To je Stepišnika spodbudilo, da je	knjižnico	ponovno preuredil.Navkljub temu knjižnica ni	K 2011_2_3_VP_BB 71
Zamisel, da je Stepišnik organiziral prvo potujočo	knjižnico	na Slovenskem, temelji na članku ob njegovi smrti	K 2011_2_3_VP_BB 101
jih je bilo 43 Prosvetinih in da "javno ljudsko	knjižnico"	lahko ustanovi "bralno društvo, vsaka čitalnica	K 2011_2_3_VP_BB 125
podjetje ustanovilo celo posebno slovensko delavsko	knjižnico.	Poleg knjižnic Družbe sv. Mohorja, farnih, šolskih	K 2011_2_3_VP_BB 125
je leta 1900 prvo neodvisno slovensko ljudsko	knjižnico	ustanovil Podgoršek (ljubljanski policijski svetnik	K 2011_2_3_VP_BB 126
si leta 1905 prizadevali za lastno potovalno	knjižnico	(Iz, 1905).Istega leta sta Soča in Gorenjec objavila	K 2011_2_3_VP_BB 127
1906 so snovali in zbirali gradivo za obmejno	knjižnico	na Štajerskem (Potovalna, 1905; Potovalna 1906	K 2011_2_3_VP_BB 133
kroži po vaseh. Na Goriškem so prvo potujočo	knjižnico	vzpostavili leta 1907, ustanovitelj je bilo Akademično	K 2011_2_3_VP_BB 143
Adrija je leta 1907 ustanovila še eno potujočo	knjižnico,	in sicer v Neblem na Goriškem (Potovalne, 1907	K 2011_2_3_VP_BB 144
(Potovalne, 1907), leta 1909 pa je potovalno	knjižnico	ustanovila v Tolminu Uradna učiteljska konferenca	K 2011_2_3_VP_BB 144
svetovati. 5 Zaključek Lovro Stepišnik je s svojo	knjižnico,	najprej domačo, kasneje društveno, ustanovljeno	K 2011_2_3_VP_BB 148
znanec razkazoval javna poslopja, med prvimi tudi	knjižnico:	?'Na levi strani od županije stoji knjižnica	K 2011_4_GA 97
'To se vam čudno zdi? Pri nas ima vsaka vas	knjižnico.	'(...)?	K 2011_4_GA 103
...)? Začudenje nad tem, da imajo pri njih	knjižnico,	da si v njej sposojajo knjige vse družine, se	K 2011_4_GA 105
društva, ki so v društveni dejavnosti zajela tudi	knjižnico	in čitalnico.Še leta potem, ko se je pismenost	K 2011_4_GA 112
največja Šentjakobska knjižnica) že premogle močno	knjižnico	z dokaj raznoliko knjižno ponudbo.Ta zamah pa	K 2011_4_GA 119

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  46.993 47.093 47.193 47.293 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani