Korpus bibliotekarstva
področja znanosti in kulture NUK z Digitalno | knjižnico | Slovenije ohranja in poglablja svojo osrednjo | Z Pdd_2010_KZ_etal 5 |
Za vključitev posameznega dela v Digitalno | knjižnico | se odločajo avtorji sami. Slika 2: Pregled visokošols | Z Pdd_2010_KZ_etal 56 |
dLib.si glede na izvor (fakulteto nastanka ali | knjižnico, | ki je gradivo prispevala za digitalizacijo v | Z Pdd_2010_KZ_etal 57 |
Povezovanje je ključno za učinkovito digitalno | knjižnico. | V vseh letih delovanja Digitalna knjižnica Slovenije | Z Pdd_2010_KZ_etal 73 |
številk. Nenazadnje se za sodelovanje z Digitalno | knjižnico | Slovenije in za spletno objavo na dLib.si odločajo | Z Pdd_2010_KZ_etal 79 |
Sloveniji, ki bo povezan z evropsko digitalno | knjižnico | Europeano ter drugimi skladišči digitalnih vsebin | Z Pdd_2010_KZ_etal 107 |
osredotočili na funkcionalnosti, ki so značilne za našo | knjižnico. | Te so detekcija plagiatov, napredna statistika | Z Pdd_2010_OM_etal 1 |
del, smo septembra 2007 vzpostavili digitalno | knjižnico | Univerze v Mariboru (v nadaljnjem besedilu DKUM | Z Pdd_2010_OM_etal 5 |
katalog, ali pa so fakultete združene v skupno | knjižnico | (npr.Knjižnica tehniških fakultet ali Miklošičeva | Z Pdd_2010_OM_etal 73 |
knjižnicami. Trenutno izmenjujemo podatke z digitalno | knjižnico, | ki nastaja v okviru projekta DRIVER12 (angl. | Z Pdd_2010_OM_etal 107 |
metapodatki gradiv iz DKUM-a preneseni v to digitalno | knjižnico, | vsebina gradiv v digitalni obliki pa je še naprej | Z Pdd_2010_OM_etal 109 |
dosegljiva samo preko spletnega portala DKUM. | Knjižnico | smo registrirali še v repozitorijih WORLDCAT13 | Z Pdd_2010_OM_etal 110 |
pa s svojimi izdajami v ključena v Digitalno | knjižnico | Slovenije (dLib) ter v SIStory na Inštitutu za | Z Pdd_2010_VJ 21 |
upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno | knjižnico; | knjižnice drugih visokošolskih ustanov, ki | Z Zr_1998_AM 17 |
rimske študente, egipčanska Aleksandrija s svojo | knjižnico | in muzejem 7 pa tiste iz Srednjega vzhoda.Znani | Z Zr_1998_AM 50 |
ustanovil Konstantin Veliki in je imela tudi | knjižnico. | V Evropi pa so šele v srednjem veku nastale organizaci | Z Zr_1998_AM 55 |
šoli, akademijo in licej, pri liceju pa tudi | knjižnico. | Po propadu rimskega cesarstva leta 476 poskušajo | Z Zr_1998_AM 111 |
Karlom Velikim prinese t.i. prvo dvorno (državno) | knjižnico | v Evropi, ustanovljeno ob znameniti palatinski | Z Zr_1998_AM 114 |
danes." Najstarejšo italijansko univerzitetno | knjižnico | je ustanovila v Padovi (1629) beneška vlada. | Z Zr_1998_AM 131 |
vseeno najprej omenimo prvo javno znanstveno | knjižnico | na naših tleh - knjižnico znanstvene Akademije | Z Zr_1998_AM 148 |
prvo javno znanstveno knjižnico na naših tleh - | knjižnico | znanstvene Akademije delovnih v Ljubljani (Academia | Z Zr_1998_AM 148 |
radodarnimi prispevki akademikov ustanovila javno | knjižnico, | v katero bodo imeli prost vstop vsi, zanjo pa | Z Zr_1998_AM 148 |
so bile knjige pogorele jezuitske knjižnice). | Knjižnico | so leta 1791 dodelili Liceju, po katerem je dobila | Z Zr_1998_AM 153 |
leta 1919 s preimenovanjem v Državno študijsko | knjižnico | postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s | Z Zr_1998_AM 160 |
univerzitetne knjižnice. Univerzitetna podkomisija za | knjižnico | je sprejela programske točke t.i. sveučiliške | Z Zr_1998_AM 163 |
samostojno razvijati, tako da z univerzitetno | knjižnico | kmalu niso več imele tesnejše povezave .24 Visokošolske | Z Zr_1998_AM 172 |
leta 1975 se je preimenovala v Univerzitetno | knjižnico | Maribor. Izhodišče njenega delovanja je bilo | Z Zr_1998_AM 177 |
visokošolskih ustanov mariborske Univerze in oddelčno | knjižnico | Teološke fakultete, članice ljubljanske Univerze | Z Zr_1998_AM 179 |
morajo biti v tesni povezavi z univerzitetno | knjižnico. | Zagovorniki decentraliziranih knjižnih fondov | Z Zr_1998_AM 247 |
korist le, če bodo znali uspešno uporabljati | knjižnico | in njeno gradivo.Ker imajo visokošolske knjižnice | Z Zr_1998_AM 252 |
poglabljanju sodelovanja med učnim osebjem in | knjižnico. | Glede na to, da mnoge akademske ustanove | Z Zr_1998_AM 265 |
možnost v njem predstavljati svojo profesijo in | knjižnico | tistim, ki jo uporabljajo in jim je namenjena | Z Zr_1998_AM 276 |
observatorij, samostan, zoološki park in veliko | knjižnico. | Zgodovinarji domnevajo, da so imeli tudi določene | Z Zr_1998_AM 350 |
sposojenih del. 18 Imela je Veliko in Malo | knjižnico. | Velika knjižnica je imela referenčno študijsko | Z Zr_1998_AM 378 |
diplomacije s svojim denarjem dal leta 1598 obnoviti | knjižnico | in za temeljni fond podaril svojo osebno knjižnico | Z Zr_1998_AM 386 |
knjižnico in za temeljni fond podaril svojo osebno | knjižnico, | del fonda pa so nabavili.Ko je bila knjižnica | Z Zr_1998_AM 386 |
za knjižnice kolidžev določajo, da naj bi za | knjižnico | institucija namenila 6% svojega proračuna.Ta | Z Zr_1998_AM 412 |
enodnevni študijski ekskurziji v Univerzitetno | knjižnico | v Mariboru in v samostansko knjižnico v Pleterjah | Z Zr_1998_BB 210 |
Univerzitetno knjižnico v Mariboru in v samostansko | knjižnico | v Pleterjah. Študij bibliotekarstva je potekal | Z Zr_1998_BB 210 |
pogojev, da bi organiziral lastno visokošolsko | knjižnico, | ampak so se študenti posluževali knjižnice PA | Z Zr_1998_BB 218 |
računalniško učilnico srednje velikosti, študijsko | knjižnico | in čitalnico za študente, 10 profesorskih kabinetov | Z Zr_1998_BB 310 |
preučevanje zgodovine je društvo potrebovalo | knjižnico. | Njeno poglavitno gradivo je obravnavah preteklost | Z Zr_1998_HB 4 |
Leta 1925 se knjižnica preoblikuje v Študijsko | knjižnico | v Mariboru in služi znanstvenim ter izobraževalnim | Z Zr_1998_HB 6 |
preučevanje domače zgodovine je društvo potrebovalo | knjižnico. | Ustanovili so jo kar na občnem zboru. | Z Zr_1998_HB 46 |
Slovenci, moral imeti javno splošno znanstveno | knjižnico. | Društvena knjižnica je bila strokovno preozka | Z Zr_1998_HB 60 |
Štajerskega, ki so pod monarhijo morali v univerzitetno | knjižnico | v Gradcu ali v dvorno knjižnico na Dunaj.Narodna | Z Zr_1998_HB 62 |
univerzitetno knjižnico v Gradcu ali v dvorno | knjižnico | na Dunaj.Narodna vlada Slovenije je že 16. decembra | Z Zr_1998_HB 62 |
napori, da bi Maribor dobil državno študijsko | knjižnico, | so bili zaman. Tudi uresničevanje vidovdanske | Z Zr_1998_HB 71 |
Preoblikovala se je sicer v javno splošno znanstveno | knjižnico, | ni se pa v arhivsko knjižnico tiskov z ozemlja | Z Zr_1998_HB 79 |
splošno znanstveno knjižnico, ni se pa v arhivsko | knjižnico | tiskov z ozemlja Slovenije.Toda prav to so si | Z Zr_1998_HB 79 |
okupacije, razvila v javno splošno znanstveno | knjižnico | z izrazito poudarjenim jedrom slovenske tiskovne | Z Zr_1998_HB 88 |
4. 1941. leta so nemški okupatorji Študijsko | knjižnico | v Mariboru odpravili, večino njenih fondov pa | Z Zr_1998_HB 90 |
oblastvom in ustanovam okrožja priročno strokovno | knjižnico, | ki naj bo društvom pripomoček za kulturno delo | Z Zr_1998_HB 94 |
Sedemletna prekinitev dotoka obveznega gradiva je | knjižnico | prizadela; vrzel je v njej čutiti še danes. | Z Zr_1998_HB 100 |
članica. Takrat se je preimenovala v Univerzitetno | knjižnico | Maribor.Po dveh letih, 1971, je skupščina SR | Z Zr_1998_HB 115 |
vsi na enak način in enako pogosto uporabljajo | knjižnico. | Pri izboru revij oz. serijskih publikacij imamo | Z Zr_1998_JP 145 |
prednost tistim, ki pogosteje in redneje uporabljajo | knjižnico. | Toda kaj je v resnici dejanska uporaba knjižnega | Z Zr_1998_JP 154 |
vneseni zapisi za vse gradivo, ki je prihajalo v | knjižnico. | Zapisi za gradivo, ki je bilo v knjižnici že pred | Z Zr_1998_MZu 9 |
ZAKLJUČEK Retrospektivna konverzija je za vsako | knjižnico | organizacijsko in finančno izredno zahteven projekt | Z Zr_1998_MZu 187 |
predvideni razvoj). Za splošnoizobraževalno | knjižnico | je značilno tudi to, da mora prostor načrtovati | Z Zr_1998_NS 40 |
splošnoizobraževalni knjižnici takoj opazi, ali je načrtovala | knjižnico | npr. tudi za uporabnike s posebnimi potrebami | Z Zr_1998_NS 42 |
na parkirišču bo urejen prostor zanje, vhod v | knjižnico | bo dovolj širok, prav tako se bodo lahko premikali | Z Zr_1998_NS 43 |
upravljanje in vodenje, skupine za elektronsko | knjižnico, | za zaščito, varnost in transport, za ureditev | Z Zr_1998_NS 65 |
strahu pred psom, ki neprivezan leži pred vhodom v | knjižnico, | prestrašenim otrokom, ki so izgubili odrasle | Z Zr_1998_NS 82 |
Za vzorec smo si izbrali splošnoizobraževalno | knjižnico, | ker lahko pri njej naštejemo največ elementov | Z Zr_1998_NS 84 |
vrednotenje dobro vnovčiti kot propagando za | knjižnico, | s tem povečati obisk, morda pa se bodo vrnili | Z Zr_1998_NS 178 |
v Parizu je spremenila svoje ime v Nacionalno | knjižnico. | Ker naj bi svoj fond obogatila z zaplenjenimi | Z Zr_1998_PM 35 |
tudi kot poseben oddelek muzeja. Za Semeniško | knjižnico | in današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico | Z Zr_1998_RB 5 |
knjižnico in današnjo Narodno in univerzitetno | knjižnico | je tretja najstarejša delujoča javna znanstvena | Z Zr_1998_RB 5 |
naravoslovna. Že v začetku je prevzela v svoj fond | knjižnico | Kazinskega društva (Casino-Verein) in knjižnico | Z Zr_1998_RB 7 |
knjižnico Kazinskega društva (Casino-Verein) in | knjižnico | Jakoba Zupana, leta 1880 karnioliko iz knjižnice | Z Zr_1998_RB 7 |
knjižnice Jožefa Kalasanca Erberga, leta 1885 | knjižnico | Zgodovinskega društva za Kranjsko (Historischer | Z Zr_1998_RB 7 |
Kranjsko (Historischer Verein fur Krain), leta 1889 | knjižnico | Karla Dežmana, leta 1909 knjižnico Antona Aleksandra | Z Zr_1998_RB 7 |
leta 1889 knjižnico Karla Dežmana, leta 1909 | knjižnico | Antona Aleksandra Auersperga, alias Anastazija | Z Zr_1998_RB 7 |
topografiji Štajerske in Kranjske, je pridobil za | Knjižnico | Narodnega muzeja v šestdesetih, sedemdesetih | Z Zr_1998_RB 143 |
Glaser pravi, da "ko je začel v red spravljati | knjižnico | ljubljanskega liceja, moral se je povsem posvetiti | Z Zr_1998_UJ 37 |
Miklošič je tudi Čop želel priti v dunajsko dvorno | knjižnico | in na dunajsko univerzo.Čopova velika želja je | Z Zr_1998_UJ 43 |
je kupil zbirko knjig v novi grščini za dvorno | knjižnico. | Pet let kasneje je potoval v Dubrovnik in na Cetinje | Z Zr_1998_UJ 53 |
vrhovni revizor katalogov. Več let je tudi vodil | knjižnico. | Simonič je posebej pomemben za slovensko bibliograf | Z Zr_1998_UJ 69 |
drugi največji znanstveni knjižnici v Sloveniji. | Knjižnico | je začel urejati po tedaj modernih bibliotekarskih | Z Zr_1998_UJ 89 |
svojega ravnateljevanja si je prizadeval, da bi | knjižnico | sistematično uredil in da bi knjižnica kot lokalna | Z Zr_1998_UJ 99 |
marljivostjo povzdignil mariborsko Študijsko | knjižnico | med najuglednejše takratne knjižnice na Slovenskem | Z Zr_1998_UJ 104 |
junija 1941. leta odpravila mariborsko Študijsko | knjižnico, | Janko Glazer pa je bil pregnan v Srbijo.Po vrnitvi | Z Zr_1998_UJ 106 |
značilno, da je Glazerju uspelo utrditi študijsko | knjižnico | kot tip splošnoznanstvene knjižnice z zbiranjem | Z Zr_1998_UJ 108 |
zgodovinskih prispevkih je obravnaval predvsem Študijsko | knjižnico; | bibliografski spisi obsegajo ocene bibliografij | Z Zr_1998_UJ 111 |
znal nova spoznanja modro vnašati v Študijsko | knjižnico. | Glazerjevi nasledniki so nadaljevali delo v njegovem | Z Zr_1998_UJ 113 |
Študijske knjižnice napraviti sodobno univerzitetno | knjižnico. | Melitta Pivec-Stele (1894-1973), zgodovinarka | Z Zr_1998_UJ 114 |
gledališču ali v knjižnici. Rijavec se je odločil za | knjižnico. | S svojim obsežnim znanjem in razgledanostjo je | Z Zr_1998_UJ 152 |
razvila v najsodobnejšo slovensko in evropsko | knjižnico | in to kljub skoraj popolnemu razdejanju med drugo | Z Zr_1998_UJ 198 |
knjižnice v Ljubljani od leta 1951 do 1981. | Knjižnico | je preuredil po vzoru splošnoizobraževalne knjižnice | Z Zr_1998_UJ 200 |
vodstvo. Razvila jo je v največjo medicinsko | knjižnico | v Jugoslaviji. Napisala je več prispevkov o knjižniča | Z Zr_1998_UJ 208 |
To pa v praksi pomeni celega človeka samo za | knjižnico, | v teoriji pa pomeni mnogo več možnosti za raziskave | Z Zr_1998_UJ 225 |
dvoje pa jih je gotovo že prej tesno povezovalo s | knjižnico. | Delo v knjižnici jim je omogočalo lažjo dostopnost | Z Zr_1998_UJ 288 |
in za gradnjo nove stavbe za slovensko narodno | knjižnico. | Žal je vojna prekinila njihovo delo in med desetimi | Z Zr_1998_UJ 299 |
97 smo pridobili še 2 kabineta in prostor za | knjižnico, | tako da ima Oddelek trenutno zadosti prostorov | Z Zr_1998_ZM1 24 |
Ob koncu študijskega leta \996/97 smo opremili | knjižnico | z ustreznim pohištvom.Tako smo ustvarili pogoje | Z Zr_1998_ZM1 28 |
izvod svojega časopisa v ljubljansko magistratno | knjižnico.1 | "Razun par uredništev odzvala so se do letošnjega | K 1997_1_SH 27 |
glavno (main) in osrednjo (central) univerzitetno | knjižnico.1 | Poleg termina visokošolske knjižnice, ki zajema | Z Zr_1998_AM 18 |
centraliziran sistem, torej eno specialno osrednjo | knjižnico/center, | ki je s svojimi storitvami neposredno usmerjena | K 2011_2_3_JP 41 |
00 22,00 25,0032,00število ur na tedenštevilo | knjižnicVir: | Ambrožič, 2005a in Ambrožič, 2005b Tedensko odprtost | D 2006_FM 1170 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 48.093 48.193 48.293
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |