knjižnica (1.201-1.300)

Zaključek Z gotovostjo lahko trdimo, da je	knjižnica	s svojo osnovno dejavnostjo konec 20. stoletja	K 1997_2_3_TPD 145
knjigi in knjižničarstvu, se zavedamo, da je	knjižnica	tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih	K 1997_2_3_TPD 146
bibliotekarstvo, Ljubljana in Mirko Nidorfer, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Avtor obravnava razvojna predvidevanja	K 1997_2_3_UJ 0
razpolago vaščanom globalne svetovne vasi. Klasična	knjižnica	bo ob teh možnostih videti prav nebogljena, negibna	K 1997_2_3_UJ 49
osamljena, neskončna, popolna, negibna, oborožena z	Knjižnica	41(1997)2/3 dragocenimi knjigami, odvečna, nestrohljiva	K 1997_2_3_UJ 50
Lidija Vodopivec in Maja Vihar, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek V Sloveniji se	K 1997_2_3_VL_VM 0
je potrebno bazo s ponudbo naslovov, kijih ima	knjižnica	tudi v elektronski obliki ter omogočiti dostop	K 1997_2_3_VL_VM 60
dopustu, na vlaku in še kje. Primer iz prakse :	knjižnica	ETH ima 3 javna mesta za dostop, pa njihovi ljudje	K 1997_2_3_VL_VM 75
usluge uporabnikom. Tu so vprašanja kot ali ima	knjižnica	vso potrebno opremo (strojno in programsko),	K 1997_2_3_VL_VM 90
posledicami pa nas zanima predvsem, kako lahko	knjižnica	izvaja kontrolo, kaj njeni uporabniki počno z	K 1997_2_3_VL_VM 95
ni problemov. Če tega ni in pride do kršitve (	knjižnica	tega npr. niti ne zazna), nam lahko založnik	K 1997_2_3_VL_VM 97
plačati. Navednih je nekaj osnovnih vzorcev, vsaka	knjižnica	pa bo sklepala pogodbe glede na svoj specifični	K 1997_2_3_VL_VM 106
vrsto in višino plačila licence. - uporabnik:	knjižnica	/ institucija / podjetje lahko dovoli dostop	K 1997_2_3_VL_VM 108
priložen software to omogočal, bo založnik (ali	knjižnica)	lahko sam kontroliral uporabo.Ena možnost je	K 1997_2_3_VL_VM 135
priimek uporabnika.., Kjer pa softvvara ni, bo npr.	knjižnica	težko garantirala pošteno uporabo.Delna rešitev	K 1997_2_3_VL_VM 137
osameznika. S knjižničarskega (nabavnega) vidika mora	knjižnica	(oz. institucija, plačnik e-revij) dobiti povratno	K 1997_2_3_VL_VM 140
in še kaj! 8. Arhiviranje Tiskano obliko je	knjižnica	kupila v trajno last.S CDji je stvar že drugačna	K 1997_2_3_VL_VM 144
Založniki sami, knjižnice, agenti, nacionalna	knjižnica,	na lokalnem strežniku?Dokler stvari niso jasno	K 1997_2_3_VL_VM 156
po citiranju oz. biti citiranje prevladujoča.	Knjižnica	Z danimi (vedno manjšimi) sredstvi v svetu čedalje	K 1997_2_3_VL_VM 173
KNJIŽNIČARSTVA dr. Matjaž Žaucer, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Selitev knjižnice	K 1997_2_3_ZM 0
odmevov v javnosti. 0. Uvod Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani (CTK) bo po sklepu vlade	K 1997_2_3_ZM 3
načrtovani novogradnji se je Centralna tehniška	knjižnica	zaradi zelo kritičnih prostorskih razmer pred	K 1997_2_3_ZM 4
zgradbe - s preselitvijo v začasne prostore. Če je	knjižnica	želela izkoristiti enkratno priložnost za preselitev	K 1997_2_3_ZM 5
gradiv in obstoj knjižnice. Centralna tehniška	knjižnica	je bila ob NUK ena zadnjih knjižnic v Sloveniji	K 1997_2_3_ZM 14
tehniški knjižnici največjo razvojno oviro.	Knjižnica	je 43 let domovala v za knjižnico neprimerni	K 1997_2_3_ZM 16
najrazličnejših razlogov ni nikoli prišlo 3 in	knjižnica	je lahko reševala prostorsko stisko le tako,	K 1997_2_3_ZM 18
zgradbi, sedaj imenovani UKL, dobila tehniška	knjižnica	prvo etažo in potrebna skladišča.Ker seje Centralna	K 1997_2_3_ZM 24
potrebna skladišča. Ker seje Centralna tehniška	knjižnica	priključila projektu kasneje, ni sodelovala pri	K 1997_2_3_ZM 25
knjižnice. CTK upa, da bo z zgraditvijo te zgradbe	knjižnica	končno dobila dovolj velike in funkcionalne prostore	K 1997_2_3_ZM 29
zelo pereč in je povzročal njeno stagnacijo, se	knjižnica	ni sprijaznila s čakanjem na novo zgradbo, ampak	K 1997_2_3_ZM 31
prostore. Odločiti se je bilo potrebno, ali	knjižnica	čaka na novo zgradbo UKL ali izkoristi priložnost	K 1997_2_3_ZM 34
leto dni. LB HIPO je v tem času ugotovil, da bi	knjižnica	v stolpnici s svojo dejavnostjo motila druge	K 1997_2_3_ZM 50
sredstva za preselitev v rokah vladne službe,	knjižnica	ni mogla sama vplivati na nobeno stvar, tudi	K 1997_2_3_ZM 60
o vsem odločali. 4. Zaključek S selitvijo je	knjižnica	pridobila dve tretjini dodatnih prostorov glede	K 1997_2_3_ZM 154
mag. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Prispevek govori o namenu	K 1997_4_AM 0
lektualnih potencialih (virih) določene dežele. Vsaka	knjižnica	naj bi zbirala numerične podatke o svoji knjižnični	K 1997_4_AM 65
in rast knjižnične zbirke, npr. katero gradivo	knjižnica	ima, kako velika je zbirka, kakšen je delež posameznih	K 1997_4_AM 77
storitvami knjižnice. Zbrane podatke uporablja	knjižnica	za svoje interne potrebe in tudi za potrebe svojega	K 1997_4_AM 81
sredstev in kadrov glede na bodoče potrebe.	Knjižnica	pa mora zbirati statistične podatke tudi za potrebe	K 1997_4_AM 87
podatkih. V prvem poglavju so definirani pojmi:	knjižnica,	upravna enota in enota knjižnice, zbirka, letni	K 1997_4_AM 140
najprej definicije in sicer za: - knjižnice (	knjižnica,	upravna enota, enote knjižnice; nacionalna knjižnica	K 1997_4_AM 170
knjižnica, upravna enota, enote knjižnice; nacionalna	knjižnica;	knjižnica visokošolske ustanove; specialna knjižnica	K 1997_4_AM 170
enota, enote knjižnice; nacionalna knjižnica;	knjižnica	visokošolske ustanove; specialna knjižnica; druga	K 1997_4_AM 170
knjižnica; knjižnica visokošolske ustanove; specialna	knjižnica;	druga pomembna nespecializirana knjižnica; splošna	K 1997_4_AM 170
specialna knjižnica; druga pomembna nespecializirana	knjižnica;	splošna knjižnica; šolska knjižnica; potujoča	K 1997_4_AM 170
pomembna nespecializirana knjižnica; splošna	knjižnica;	šolska knjižnica; potujoča knjižnica) - knjižnične	K 1997_4_AM 170
nespecializirana knjižnica; splošna knjižnica; šolska	knjižnica;	potujoča knjižnica) - knjižnične zbirke (nabava	K 1997_4_AM 170
splošna knjižnica; šolska knjižnica; potujoča	knjižnica)	- knjižnične zbirke (nabava gradiva; audiovizualni	K 1997_4_AM 170
pri prošnjah za finančna sredstva. Zato mora	knjižnica	..."voditi skrbno strokovno sestavljeno statistiko	K 1997_4_AM 203
zanimanja, osupne marsikdo, ko izve, da je ta ali ona	knjižnica	izposodila npr. dva in pol kilometra knjig v	K 1997_4_AM 207
in kakšne informacije ter iz katerih virov je	knjižnica	posredovala; kdo je posredoval informacije; koliko	K 1997_4_AM 213
letih in ga podkrepil z indeksi. Letno poročilo	knjižnica	praviloma posreduje čim večjemu številu uporabnikov	K 1997_4_AM 223
str. 139). Navedeno je, da republiška matična	knjižnica	vsako leto zahteva podatke o gradivu, uporabnikih	K 1997_4_AM 234
knjižnicah (1961) je prvič zapisal, da matična	knjižnica	na svojem območju, med drugim "...vodi registracijo	K 1997_4_AM 250
pozoren na to, da bo kazalec res meril tisto, kar	knjižnica	želi meriti (veljavnost); da bo dal uporabne	K 1997_4_AM 302
zahteval več naporov in sredstev, kot jih je	knjižnica	pripravljena (sposobna) vložiti; da bo znanje	K 1997_4_AM 302
ki so potrebni za izračune, zadostno in da bo	knjižnica	z uporabo kazalcev prišla do podatkov, ki jih	K 1997_4_AM 302
je treba uspešnost presojati v luči tega, kaj	knjižnica	želi doseči (oz. njenih programskih ciljev).	K 1997_4_AM 303
ETNOLOGIJE (2. del) Jerneja Hederih, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Prvi del članka temelji na pregledu	K 1997_4_HJ 0
nekoliko splošnejšega in poljudnejšega značaja,	knjižnica	K3 je specialna etnološka knjižnica, kijo obiskujejo	K 1997_4_HJ 33
značaja, knjižnica K3 je specialna etnološka	knjižnica,	kijo obiskujejo skoraj izključno etnologi.Gesla	K 1997_4_HJ 33
so prevzeta iz vzajemnega kataloga Cobib, peta	knjižnica	gesli v lokalnem računalniškem okolju.V nekaterih	K 1997_4_HJ 34
vse tu in tam izpostavijo kak vidik, etnološka	knjižnica	pa nudi svojim uporabnikom zelo natančna, izčrpna	K 1997_4_HJ 49
ponavadi iščejo zelo ozko področje. Je pa specialna	knjižnica	manj zgovorna na višjem hierarhičnem nivoju,	K 1997_4_HJ 51
VPLIV NA KASNEJŠE BRALNE NAVADE Slavka Kristan,	Knjižnica	Mirana Jarca, Novo Mesto Povzetek Projekt Koraki	K 1997_4_KS 0
da spodbudimo malčke k obiskovanju knjižnice.	Knjižnica	je namreč prostor, ki ni represiven, knjižničarka	K 1997_4_KS 123
možnosti knjižnične izposoje in nenazadnje -	knjižnica	mu postane prijeten kraj igre in znanja, ki ga	K 1997_4_KS 228
Barbara še v mali šoli, so jih vzgojiteljice in	knjižnica	navdušili za projekt KORAKI DO KNJIGE, za pridobitev	K 1997_4_KS 244
priznanja za MAVRIČNO RIBICO. Barbari sicer	knjižnica	ni bila neznana, saj je v knjižnico hodila s	K 1997_4_KS 245
medvedkih, v eni zgodbici pa o sovici. Ob končuje	knjižnica	pripravila zaključek, na katerem je nastopal	K 1997_4_KS 250
Novem mestu, ki je tudi naša občinska matična	knjižnica.	Za tako obliko sodelovanja smo se odločili zato	K 1997_4_KS 268
književnosti - Andersenova obletnica - organizira	Knjižnica	Mirana Jarca skupno prireditev s podelitvijo	K 1997_4_KS 275
knjižnic na Primorskem Ivan Markovič, Osrednja	knjižnica	Srečka Vilharja, Koper Povzetek Prispevek predstavlja	K 1997_4_MI 0
minoritskega samostana v Piranu, zgodba zase pa je	knjižnica	Gimnazije G.R.Carli v Kopru.Ta izobraževalna	K 1997_4_MI 21
ukazu župana Niccoloja Maniaga. Novoustanovljena	knjižnica	se je hitro krepila zahvaljujoč donacijam bogatih	K 1997_4_MI 31
umetnin in dober del Biblioteche civiche, tako daje	knjižnica	izgubila svoja najdragocenejša dela.3 Tudi Izola	K 1997_4_MI 33
knjižnico in knjige pošiljala tudi po vaseh.5 Ta	knjižnica	nemara ni imela sreče in vsa njena leta niso	K 1997_4_MI 45
čitalnico.7 Že leta 1867 je bila ustanovljena ljudska	knjižnica	v Kanalu, leta 1874 ljudska knjižnica v Kobaridu	K 1997_4_MI 48
ljudska knjižnica v Kanalu, leta 1874 ljudska	knjižnica	v Kobaridu in leta 1878 v Bovcu.8 Leta 1862 so	K 1997_4_MI 48
stavbo knjižnice. Leta 1980 je zgrajena nova	knjižnica	in poimenovana po Cirillu Kosmaču (Filli, Knjižničarstvo	K 1997_4_MI 75
Tolminskem, 1968, Korže- Strajnar, Zgrajena je nova	knjižnica	v Tolminu, 1980) 10 Leta 1920 se je društvo Prosveta	K 1997_4_MI 75
1905-07 se je ustanovila tudi Lavričeva javna	knjižnica	in čitalnica v Ajdovščini, za katero lahko trdimo	K 1997_4_MI 82
tudi njen prvi knjižničar. Leta 1946 je Ljudska	knjižnica	delovala kot posebna enota pri Okrajnem prosvetnem	K 1997_4_MI 86
svetu, leta 1948 pa je ustanovljena Študijska	knjižnica	Postojna, ki ob ustanovitvi šteje 11.715 enot	K 1997_4_MI 86
Študijsko knjižnico leta 1957 nasledi Mestna	knjižnica	Postojna.Leta 1965 odpre podružnico Pivka, leta	K 1997_4_MI 87
uničiti. Knjižničarski odbor je to izvedel in	knjižnica	je prek noči izginila....Po vojni, 1945, je j	K 1997_4_MI 98
centralne knjižnice edinole Ljudski oder, čigar	knjižnica	je štela leta 1914 okrog 5000 zvezkov, in knjižnica	K 1997_4_MI 110
knjižnica je štela leta 1914 okrog 5000 zvezkov, in	knjižnica	Slavjanskega društva s 4000 zvezki.Te vse so	K 1997_4_MI 110
Po prvi svetovni vojni je bila v Trstu (1919)	knjižnica	Ljudskega odra največja slovenska knjižnica na	K 1997_4_MI 116
knjižnica Ljudskega odra največja slovenska	knjižnica	na Primorskem in matica 64 stalnih in dveh potovalnih	K 1997_4_MI 116
osnovana Kulturna zveza. Še naprej pa je delovala	knjižnica	Delavskega bralnega društva. Leta 1922 so bile	K 1997_4_MI 118
knjižnico v Gorici je uničila prva svetovna vojna,	knjižnica	Slavljanske čitalnice v Trstu je zgorela v požigu	K 1997_4_MI 126
knjižnic":15 Po Kjudrovi zaslugi se Tornajska	knjižnica	lahko ponaša z največjo in najbogatejšo zbirko	K 1997_4_MI 134
trije ločeni fondi: duhovniška oz. župnijska	knjižnica,	Kjudrova osebna knjižnica in Požarjeva knjižnica	K 1997_4_MI 135
duhovniška oz. župnijska knjižnica, Kjudrova osebna	knjižnica	in Požarjeva knjižnica.Danes se knjižnica nahaja	K 1997_4_MI 135
knjižnica, Kjudrova osebna knjižnica in Požarjeva	knjižnica.	Danes se knjižnica nahaja v Srednji verski šoli	K 1997_4_MI 135
osebna knjižnica in Požarjeva knjižnica. Danes se	knjižnica	nahaja v Srednji verski šoli v Vipavi (Škrabar	K 1997_4_MI 136
v Vipavi (Škrabar, Albin Kjuder in Tornajska	knjižnica,	1993) Vilhar, op. cit, 1961,str. 11; povzeto	K 1997_4_MI 136
čitalnici (Poročilo sekcije za ljudske knjižnice,	Knjižnica,	1958, str. 96).(...) Redno se je začel pouk knjižniča	K 1997_4_MI 165
Mestu (Poročilo sekcijc za ljudske knjižnice,	Knjižnica,	1950, str. 131) 19 vir: Vilhar, op. cit., str	K 1997_4_MI 167

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani