knjižnica (901-1.000)

obdela dokumente in naredi kataložne vpise. Če pa	knjižnica	namesto tega uporabi kataložni vpis, ki ga je	K 1997_1_PM 7
kataložni vpis, ki ga je pripravila neka druga	knjižnica,	govorimo o prevzemanju ali kopiranju zapisov	K 1997_1_PM 7
vire za prevzemanje kataložnih vpisov. Kongresna	knjižnica	iz VVashingtona nudi podatke v tiskani in elektronski	K 1997_1_PM 11
VPLIV MIKROKLIME NA GRADIVO Mojca Peiko,	Knjižnica	Mirana Jarca, Novo mesto Povzetek Članek govori	K 1997_1_PM1 0
potrebno. Denarja za zamudno in drago restavriranje	knjižnica	nima, zato predlagam začasno in cenejšo rešitev	K 1997_1_PM1 16
normalizirati mikroklimatske pogoje. 1.0. Uvod	Knjižnica	Mirana Jarca je bila ustanovljena natanko pred	K 1997_1_PM1 27
potrebno shraniti v prostore s primerno mikroklimo.	Knjižnica	je v zelo hudi prostorski stiski in nima na voljo	K 1997_1_PM1 160
stran 123-135 LJUBLJANSKA MESTNA	KNJIŽNICA,	ŽUPAN IVAN HRIBAR IN MESTNI ARHIVAR ANTON AŠKERC	K 1997_1_SH 0
knjižnici (5. marca 1901) je razvidno, da je bila	knjižnica	tedaj že urejena in nameščena v posebnem prostoru	K 1997_1_SH 15
Turjaški dvorec leta 1935: "Svoj čas je bila	knjižnica	urejena po sicer zastarelem načinu, kakršnega	K 1997_1_SH 16
(1996), priloga 1. V kratkem času je mestna	knjižnica	doživela pravi razcvet, saj je po Aškerčevem	K 1997_1_SH 21
knjižnice približala bolj, kot se mu je Licejska	knjižnica	v Ljubljani kadarkoli pred koncem prve svetovne	K 1997_1_SH 23
vodilno vlogo v avstro-ogrski monarhiji. Licejska	knjižnica,	ki je prejemala kot dolžnostne izvode le tiske	K 1997_1_SH 25
ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša	knjižnica	vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder	K 1997_1_SH 27
leta 1905 deloval kot prva slovenska časnikarska	knjižnica.	Po začetnem uspehu prve akcije je Aškerc začel	K 1997_1_SH 27
narodne knjižnice pred prvo svetovno vojno.	Knjižnica	ljubljanskega župana Ivana Hribarja Z ljubljansko	K 1997_1_SH 31
takrat dal v hrambo magistralni knjižnici.13	Knjižnica	je obsegala"/.../1472 zvezkov pretežno slovenskega	K 1997_1_SH 32
Tako mestni arhivar Vladislav Fabjančič poroča: "	Knjižnica,	nazvana Ivan Hribarjeva, svoječasno poklonjena	K 1997_1_SH 34
Hribarja."19 Največji del te zapuščine danes hrani	knjižnica	Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske	K 1997_1_SH 36
naj bi magistratna (kasneje imenovana Mestna)	knjižnica	leta 1919 odstopila del svojega leposlovja slavističnemu	K 1997_1_SH 37
549 z dne 19. 4.1930.) 20 Filozofska fakulteta,	Knjižnica	Oddelka za slovanske jezike in književnosti,	K 1997_1_SH 39
Izvestje o magistr. knjižnici Na novo urejena	knjižnica,	kije nastanjena poleg arhiva (št. 4), obsega	K 1997_1_SH 53
dali vezati, ter so nekateri drugi časopisi.	Knjižnica	se je sestavila iz del, ki so bila poprej v dveh	K 1997_1_SH 56
aktualnemu uradovanju. Ker sta sedaj arhiv in	knjižnica	pravzaprav samostalen urad in nista od registrature	K 1997_1_SH 86
pribiti nad vratmi št. 4. poseben napis: Arhiv in	knjižnica	- tudi za tegadel, da ne bi v bodoče ljudje,	K 1997_1_SH 86
arhiva t.e.: 1 (odlomek iz dokumenta "Arhiv in	knjižnica.	Spisal A. Aškerc") "II.	K 1997_1_SH 86
Spisal A. Aškerc") "II.	Knjižnica	Že v arhivskem lokalu je bilo shranjenih v dveh	K 1997_1_SH 88
se ustanovila lahko tudi potrebna magistratna	knjižnica.	Gospod županje uočdel upravičenost tega predloga	K 1997_1_SH 90
razvidnici. Tako je 1.1901 nastala magistratna	knjižnica,	ki šteje sedaj že nad 2000 knjig in zvezkov ter	K 1997_1_SH 93
Erkenntnisse des Vervvaltungsgerrehtshofes." Magistratna	knjižnica	ima popolni državni in deželni zakonik, slovensko	K 1997_1_SH 98
slovenske časopise, toda motili so se. Licejska	knjižnica	dobiva po zakonu kot dolžnostne eksemplarje samo	K 1997_1_SH 103
ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša	knjižnica	vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder	K 1997_1_SH 106
"Laibacher Zeitung". Slovenska dnevnika ima	knjižnica	vezana od leta 1885 dalje, "Laibacher Zeitung	K 1997_1_SH 109
S tem novim svojim oddelkom je magistratna	knjižnica	narasla tako, da se je morala 1.1905. poleg sobe	K 1997_1_SH 110
soba. * * * Leta 1906. je stopila magistratna	knjižnica	zopet korak dalje. Na predlog knjižničarjev je	K 1997_1_SH 111
književne novosti iz vse Avstrije. C. kr. licejska	knjižnica	v Ljubljani dobiva dolžnostne eksemplarje vseh	K 1997_1_SH 115
praksi. Osnovno izhodišče članka je, da vsaka	knjižnica	išče informacijske vire in povezave z različnimi	K 1997_1_SM 6
srednješolskimi in visokošolskimi knjižnicami.	Knjižnica	II. gimnazije se je začela že v 80-tih letih	K 1997_1_SM 13
informacijski sistem ljubljanske Univerze (1. del)	Knjižnica,	37 (1993) 1/2, str. 24-29. 1.1 Univerzitetna	K 1997_1_SM 30
37 (1993) 1/2, str. 24-29. 1.1 Univerzitetna	knjižnica	Maribor Visoko šolstvo v Mariboru je začelo nastajati	K 1997_1_SM 30
nalogo je začela opravljati takoj. Univerzitetna	knjižnica	Maribor je danes po svoji funkciji: - osrednja	K 1997_1_SM 34
Maribor je danes po svoji funkciji: - osrednja	knjižnica	Univerze v Mariboru ter usmerjevalka visokošolskega	K 1997_1_SM 34
knjižničarstva v severovzhodni Sloveniji; - znanstvena	knjižnica	za Maribor in njeno zaledje; - arhivska knjižnica	K 1997_1_SM 34
knjižnica za Maribor in njeno zaledje; - arhivska	knjižnica	za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Republiki	K 1997_1_SM 34
nastaja v Republiki Sloveniji; - domoznanska	knjižnica	za Maribor oz. severovzhodno Slovenijo. Definicija	K 1997_1_SM 34
definicije. Še več, UKM je od leta 1971 tudi arhivska	knjižnica	nosilcev informacij, torej po klasifikaciji UNESCO	K 1997_1_SM 37
1970 dalje njena prva naloga, da je osrednja	knjižnica	mariborske univerze in šele nato knjižnica za	K 1997_1_SM 38
osrednja knjižnica mariborske univerze in šele nato	knjižnica	za občane in druge organizacije in podjetja.	K 1997_1_SM 38
Od leta 1980 pa do 1995 je bila Univerzitetna	knjižnica	Maribor tudi polnopravna članica Univerze v Mariboru	K 1997_1_SM 39
715. KISUM danes sestavljajo: Univerzitena	knjižnica	Maribor Knjižnica Ekonomsko - poslovne fakulteteKnjižnica	K 1997_1_SM 46
danes sestavljajo: Univerzitena knjižnica Maribor	Knjižnica	Ekonomsko - poslovne fakulteteKnjižnica Fakultete	K 1997_1_SM 46
fakulteteKnjižnica Fakultete za organizacijske vede Kranj	Knjižnica	Fakultete za kmetijstvo Knjižnica Pedagoške fakultete	K 1997_1_SM 46
vede Kranj Knjižnica Fakultete za kmetijstvo	Knjižnica	Pedagoške fakultete Knjižnica Pravne fakultete	K 1997_1_SM 46
Fakultete za kmetijstvo Knjižnica Pedagoške fakultete	Knjižnica	Pravne fakultete Knjižnice Tehniških fakultet	K 1997_1_SM 46
Pravne fakultete Knjižnice Tehniških fakultet	Knjižnica	Visoke zdravstvene šole Teološka knjižnica.	K 1997_1_SM 46
fakultet Knjižnica Visoke zdravstvene šole Teološka	knjižnica.	Status UKM v sistemu uresničuje eno od sodobnih	K 1997_1_SM 46
značilnosti aktivne informacijske službe. Visokošolska	knjižnica	je formalni informacijski sistem na univerzi	K 1997_1_SM 59
lahko le celotno knjižnico. Informacija - to je	knjižnica	v celoti" (cit. po Filo, 1978, str. 133).Kvalitetne	K 1997_1_SM 67
ali so v knjižnici ali ne. Na ta način bo	knjižnica	univerzo lahko oskrbovala z boljšimi informacijami	K 1997_1_SM 71
službe v univerzitetni knjižnici V: Univerzitetna	knjižnica	Maribor (1903-1993), Maribor: Obzorja, 1978 2	K 1997_1_SM 73
drugih oddelkov in s tem uveljavili načelo, da je	knjižnica	v celoti, z vsemi sodelavci, informacijski sistem	K 1997_1_SM 79
formacijske službe, vendar delajo zelo samostojno. 3.	Knjižnica	II. gimnazije Maribor Knjižnica II. gimnazije	K 1997_1_SM 87
samostojno. 3. Knjižnica II. gimnazije Maribor	Knjižnica	II. gimnazije Maribor je gimnazijska knjižnica	K 1997_1_SM 87
Knjižnica II. gimnazije Maribor je gimnazijska	knjižnica,	ki je prvenstveno namenjena informacijskim potrebam	K 1997_1_SM 87
dejavnosti mladih. Število uporabnikov, ki jim je	knjižnica	namenjena, se giblje med 850 in 950. Temeljna	K 1997_1_SM 90
uporabo in predvajanje zlasti neknjižnega gradiva.	Knjižnica	II. gimnazije Maribor je od leta 1991 polnopravna	K 1997_1_SM 94
primarnih in sekundarnih publikacij, kot so priročna	knjižnica	in računalniški katalog z lokalno bazo podatkov	K 1997_1_SM 95
telefonsko linijo povezala z računalnikom RCUM, jebila	knjižnica	prva, kije na šoli dobila svojo linijo in terminal	K 1997_1_SM 99
raziskovalno delo Konec 80-tih let je začela	knjižnica	II. gimnazije sodelovati z UKM zlasti na področju	K 1997_1_SM 105
zahtevnejše informacije. Običajno jih šolska	knjižnica	nima ali pa jih nima v dovolj veliki meri. Naloga	K 1997_1_SM 108
dijakov za pisanje raziskovalne naloge vključi	knjižnica	s svojim programom.Knjižničarka dijakom predstavi	K 1997_1_SM 118
podatkov in informacij. Na tej stopnji mora	knjižnica	pomagati dijakom in mentorjem pri iskanju ustreznih	K 1997_1_SM 121
potrebuje za svoje uporabnike. V Mariboru je takšna	knjižnica	UKM, sodelovanje na področju izobraževanja pa	K 1997_1_SM 125
roku prijavijo temo raziskovalne naloge, dobi	knjižnica	poimenski seznam z izbranimi temami. To je osnova	K 1997_1_SM 127
najdeno gradivo izven Maribora, ga naroči šolska	knjižnica	po medknjižnični poti. 3.1.3.Medknjižnična izposoja	K 1997_1_SM 144
gimnazija - UKM. Pred uvedbo računalniških mrež je	knjižnica	II. gimnazije večinoma medknjižnično naročala	K 1997_1_SM 147
neposredno v ustanovah, ki to gradivo imajo.	Knjižnica	II. gimnazije po medknjižnični poti velikokrat	K 1997_1_SM 149
knjižnicah, in jih je potrebno naročiti v tujini, pa	knjižnica	še vedno naroča preko UKM.Prav tako pri izbiri	K 1997_1_SM 150
zaradi tega potrebno uvažati tujo literaturo, je	knjižnica	II. gimnazije posredovala UKM sezname teh knjig	K 1997_1_SM 152
tujih serijskih publikacijah, ki jih prejema	knjižnica	II. gimnazije, čeprav sedaj knjižnica II. gimnazije	K 1997_1_SM 154
prejema knjižnica II. gimnazije, čeprav sedaj	knjižnica	II. gimnazije to delo opravlja sama in sprotno	K 1997_1_SM 154
COBISS. Ob prenovi knjižnice II. gimnazije je	knjižnica	odpisala veliko gradiva.O tem so seznanili UKM	K 1997_1_SM 155
se nahajajo v mariborskih knjižnicah. Šolska	knjižnica	pa je tista, ki jim mora te informacije približati	K 1997_1_SM 172
naprej uporablja UKM, saj ima ta visokošolska	knjižnica	v knjižnični zbirki tudi študijsko literaturo	K 1997_1_SM 175
Iz povedanega lahko vidimo, daje bila naša	knjižnica	v vseh obdobjih korektna in se vestno držala	K 1997_1_SR 30
slovenskih tiskov, ne glede na vsebino. Pri nabavi je	knjižnica	koristila vse možne načine pridobivanja.Uradne	K 1997_1_SR 32
informacijskih virih na Internetu Zdenka Verlič,	Knjižnica	OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana Povzetek Ameriške	K 1997_1_VZ 0
glavna (mam) ali osrednja (central) univerzitetna	knjižnica	ali skupina prostorsko ločenih knjižnic univerze	K 1997_1_VZ 28
in kombinacija obeh tipov - obstaja centralna	knjižnica	in več oddelčnih knjižnic (Biotehniška, Pravna	K 1997_1_VZ 42
CTK edina organizacijsko in upravno samostojna	knjižnica,	obe pa od leta 1995 nista več članici univerze	K 1997_1_VZ 44
Alaska). Po obsegu je največja univerzitetna	knjižnica	na svetu na Harvardski univerzi 11, najstarejši	K 1997_1_VZ 95
administrativne enote s skupnim nazivom Univerzitetna	knjižnica	(Harvard University Library Administration, rečejo	K 1997_1_VZ 99
katalogov drugih knjižnic (med drugimi Kongresna	knjižnica,	Kalifornijska univerza - Melvyl in Yale - Orbis	K 1997_1_VZ 101
tudi drugi knjižnični sistemi velikih univerz.	Knjižnica	univerze Yale 12 iz Connecticuta ima raziskovalno	K 1997_1_VZ 104
indeksne baze pa imajo omejen dostop za javnost.	Knjižnica	ima posebno službo za delo z invalidi. Največja	K 1997_1_VZ 107
službo za delo z invalidi. Največja in centralna	knjižnica	knjižničnega sistema Yale je Sterling Memorial	K 1997_1_VZ 108
zbirk v njej. Kar se tega tiče, je dober zgled	knjižnica	univerze Yale oz. njen center Sterling. Visokošolske	K 1997_1_VZ 136
komunikacijski odprtosti, v njenih povezavah navzven";	knjižnica	naj torej omogoči uporabniku, da pride do informacije	K 1997_1_VZ 157
mag. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Prispevek prikazuje razliko	K 1997_2_3_AM 0
izpite, pa je žal možno razbrati, da marsikatera	knjižnica	določil omenjenega sporazuma ne upošteva.Pri	K 1997_2_3_AM 44

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani