knjižnica (1.001-1.100)

usposobljenost za katalogizacijo v COBISSu".	Knjižnica	38(1994)3-4, str. 88. 10 Prevod izraza "first	K 1997_2_3_AM 55
prijavi ustrezni ustanovi, ki je lahko njegova	knjižnica	ali knjižnica iste vrste v njeni okolici, pristojnost	K 1997_2_3_AM 225
ustrezni ustanovi, ki je lahko njegova knjižnica ali	knjižnica	iste vrste v njeni okolici, pristojnost poklicnega	K 1997_2_3_AM 225
komisija ali strokovno društvo ali nacionalna	knjižnica	namreč nima formalnih pristojnosti odločati o	K 1997_2_3_AM 289
BRALNIH INTERESOV MLADIH Blanka Bošnjak, Mariborska	knjižnica,	Enota Pionirska knjižnica, Maribor Povzetek Prispevek	K 1997_2_3_BB 0
Bošnjak, Mariborska knjižnica, Enota Pionirska	knjižnica,	Maribor Povzetek Prispevek skuša prikazati specifiko	K 1997_2_3_BB 0
Interakcijski modeI komunikacije z mladimi bralci."	Knjižnica,	40(1996) 3/4:121-123. možnost aktivnega razširjanja	K 1997_2_3_BB 51
to nakopičeno znanje preraste v spoznanje, da	knjižnica	in zaposleni v njej niso sami sebi namen.Da vse	K 1997_2_3_FS 29
Izobraževanje knjižničnih delavcev v Sloveniji.	Knjižnica,	Ljubljana, 38(1994)3/4, str.55-73 Študijska praksa	K 1997_2_3_FS 40
zajeti. Z njeno pomočjo moramo spoznati: - kako	knjižnica	deluje, - kako je organizirana, - kako privabiti	K 1997_2_3_FS 41
knjižnico, - ali pred uvajanjem nove dejavnosti	knjižnica	(skupina) naredi analizo lokalne skupnosti,	K 1997_2_3_FS 41
domačem kraju, seveda v primeru, da "lokalna"	knjižnica	ustreza zahtevanim pogojem. sestavi program in	K 1997_2_3_FS 69
pridobiti sredstva za njegovo uresničitev. Vzorčna	knjižnica	lahko v procesu študija študentu nudi dovolj	K 1997_2_3_FS 84
kot izvajalke delovne prakse Pomembno je, da je	knjižnica	pripravljena sprejeti študenta na prakso.Svojo	K 1997_2_3_FS 84
pripravljajo in tistih, ki jo izvajajo. 6 npr.	knjižnica	je urejena tudi za uporabnike s posebnimi potrebami	K 1997_2_3_FS 89
000 prebivalci in je edina splošnoizobraževalna	knjižnica	1. tipa. Ta projekt bom predstavila na primeru	K 1997_2_3_FS 91
zaposlilo v splošnih knjižnicah. Mariborska	knjižnica	je s svojo organizacijsko strukturo, sodobno	K 1997_2_3_FS 93
organiziranost knjižnice a. knjižnična mreža Mariborska	knjižnica	kot splošna knjižnica daje knjižnično gradivo	K 1997_2_3_FS 96
knjižnična mreža Mariborska knjižnica kot splošna	knjižnica	daje knjižnično gradivo v uporabo v široki knjižnični	K 1997_2_3_FS 96
spoznavanje: 4 ure viri financiranja Mariborska	knjižnica	je neprofitna ustanova, ki financira svojo dejavnost	K 1997_2_3_FS 102
strokovnih služb in njihovega dela. Mariborska	knjižnica	ima organizirane štiri strokovne službe. 8 Priloga	K 1997_2_3_FS 115
3, str.95-97 - v okviru priporočil Mariborska	knjižnica	deluje brezplačno, z oblikami dejavnosti za starejše	K 1997_2_3_FS 115
nekatere inventarne številke pričnejo npr. osrednja	knjižnica	41, potujoča knjižnica 40 ...Po letu 1981 pa	K 1997_2_3_FS 123
pričnejo npr. osrednja knjižnica 41, potujoča	knjižnica	40 ...Po letu 1981 pa je pred številko zapisana	K 1997_2_3_FS 123
leta starosti. V svojem razvoju je Mariborska	knjižnica	namenila veliko pozornosti delu z otroki in mladino	K 1997_2_3_FS 131
ročno pisano) 10 Darja Kramberger; Mariborska	knjižnica	:večobčinski sistem SIK -Organizacijski in kadrovski	K 1997_2_3_FS 131
- Knjižnični cikel, s katerim se Mariborska	knjižnica	že peto leto vključuje v Univerzo za tretje življenjsko	K 1997_2_3_FS 133
Caffee) - pomen matične dejavnosti - Mariborska	knjižnica	je pogojno matična knjižnica.Strokovno nudi pomoč	K 1997_2_3_FS 136
dejavnosti - Mariborska knjižnica je pogojno matična	knjižnica.	Strokovno nudi pomoč šolskim in društvenim knjižnicam	K 1997_2_3_FS 136
Vzajemno knjižnico in njene funkcije - Vzajemna	knjižnica	je bila ustanovljena leta 1978.Nabava, obdelava	K 1997_2_3_FS 137
kvalitetni delovni praksi imata korist oba: študent in	knjižnica.	Študent obogati in poglobi svoje znanje in poveže	K 1997_2_3_FS 154
KNJIŽNICI Jelka Gazvoda, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Prispevek predstavlja upravljanje	K 1997_2_3_GJ 0
zaposlenih in potencialnih koristi, ki bi jih lahko	knjižnica	imela od njih.Vodje organizacijskih enot niso	K 1997_2_3_GJ 26
knjižnicah le malokrat opaženo v smislu, da bi	knjižnica	sposobnega delavca že vnaprej predvidela za določeno	K 1997_2_3_GJ 46
učinkovitosti in uspešnosti" (September, 1991).	Knjižnica,	ki razmišlja kariersko, bo načrtovanje karier	K 1997_2_3_GJ 96
strani identifikacija poklicnih skupin, ki jih	knjižnica	potrebuje, in analiza sedanjih in prihodnjih	K 1997_2_3_GJ 98
trenutno zaposlenih. S takimi analizami dobi	knjižnica	načrt zaposlovanja in nameščanja, ki se lahko	K 1997_2_3_GJ 99
4.3.4. Zaposlovanje čimboljših kandidatov Če	knjižnica	uveljavlja princip notranje mobilnosti zaposlenih	K 1997_2_3_GJ 101
različni, vsekakor pa je boljši način, pri katerem	knjižnica	povabi že znanega kandidata, npr. uspešnega diplomanta	K 1997_2_3_GJ 106
neuporabnih kandidatov. Razumljivo je, da mora	knjižnica	tudi pri tem upoštevati zakonodajo. Najbolj znana	K 1997_2_3_GJ 107
delovna mesta, ki se vendarle izpraznijo ali jih	knjižnica	uspe izsiliti od financerja, zapolniti s čimboljšimi	K 1997_2_3_GJ 115
usmerjeni oz. usposobljeni knjižničarji. S tem bi	knjižnica	pridobila nekaj ljudi, ki bi bili razrešeni vsakdanjih	K 1997_2_3_GJ 155
verjetno zaradi svojega strokovnega znanja, ki ga	knjižnica	tudi potrebuje, uvrščeni v sekundarni interni	K 1997_2_3_GJ 166
inštruktorji in drugi, ki so sposobni izobraževati.	Knjižnica	naj bi ob uvedbi upravljanja človeških virov	K 1997_2_3_GJ 168
usposobljene delavce za potrebe organizacije.	Knjižnica	se bo za zapolnitev delovnih mest na določenih	K 1997_2_3_GJ 171
kar bo pripomoglo k izboljšanju učinkovitosti.	Knjižnica	ne bi smela dovoliti morebitnega oviranja preoblikovanja	K 1997_2_3_GJ 178
vodjo, ki mora njegovo samooceno potrditi), da ga	knjižnica	napoti na izpopolnjevanje. Če v večjih knjižnicah	K 1997_2_3_GJ 188
Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Jože Gorenc,	Knjižnica	Mirana Jarca, Novo Mesto Povzetek Referat izhaja	K 1997_2_3_GJ1 0
Do leta 1993 se je oddelek imenoval Ljudska	knjižnica,	tega leta je dobil novo, sedanje ime. Od leta	K 1997_2_3_GJ1 73
pravzaprav skupen naslov, npr. Družinska psihološka	knjižnica,	Sprehodi v naravo; prva je bila postavljena pri	K 1997_2_3_GJ1 124
posebnost štejem tudi to, da je bila priročna	knjižnica	majhna, obsegala je okoli 100 do 200 knjig -	K 1997_2_3_GJ1 125
kompleksne. Z ekološkega stališča lahko rečemo, da je	knjižnica	sama v sebi nekakšen ekološki sistem, je pa tudi	K 1997_2_3_GJ1 161
temeljne knjižne zaloge, - okolje, v katerem	knjižnica	deluje, - konkretni uporabniki (člani) knjižnice	K 1997_2_3_GJ1 163
Gradišar in mag. Nada Češnovar, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Področje, ki ga	K 1997_2_3_GV_CN 0
zanimivega. Morda nimajo možnosti, da bi vplivali na	Knjižnica	41 (1997)2/3 povečanje zanimivosti svojega dela	K 1997_2_3_GV_CN 177
KNJIŽNIČAR - DA! Elizabeta Hriberšek Balkovec,	Knjižnica	Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana	K 1997_2_3_HBE 1
Balkovec, Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Razvoj informacijskih sredstev	K 1997_2_3_HBE 1
njihova vloga in položaj? Novljanova piše: "šolska	knjižnica	naj bi funkcionalno opismenila učenca za samostojno	K 1997_2_3_HBE 20
najti knjigo v računalniku in povedati, katera	knjižnica	v Sloveniji ali v svetu jo ima ali to, o čem	K 1997_2_3_HBE 40
delo z bralcem dobro o r g a n i z i r a n a	knjižnica.	Težko je izvajati bibliopedagoško delo brez dobrih	K 1997_2_3_HBE 57
Zelja in potreb je veliko. Pionirska	knjižnica	v Ljubljani enkrat mesečno organizira strokovno	K 1997_2_3_HBE 108
RCU) Univerze v Ljubljani Povzetek Virtualna	knjižnica	je v bibliotekarstvu postala že dobro uveljavljen	K 1997_2_3_JP 0
bibliotekarstvu in računalništvu. 1. Uvod - virtualna	knjižnica	in prihodnost knjižnic Zadnjih nekaj let se je	K 1997_2_3_JP 7
knjižnic Zadnjih nekaj let se je pojem virtualna	knjižnica	uveljavil in postal tudi pomembna paradigma v	K 1997_2_3_JP 7
1995) Izhajam iz predpostavke, daje virtualna	knjižnica	ideal, ki se mu poskušajo približati ponudniki	K 1997_2_3_JP 12
knjižničarstvo in za poklic knjižničarja. Virtualna	knjižnica	je takoreč odprta vsem, vendar pod pogojem, da	K 1997_2_3_JP 20
zmanjša obseg dela v knjižnicah. To pomeni, da	knjižnica	sama obdela le kakšnih 10% do 20% zapisov, vse	K 1997_2_3_JP 94
prevzame iz vzajemnega kataloga. Če določena	knjižnica	samo vnaša v vzajemni katalog, seji s tem obseg	K 1997_2_3_JP 95
izključno ali v večji meri v stroki, ki ji je	knjižnica	namenjena ali naj ima v osnovi bibliotekarsko	K 1997_2_3_JP 135
samostojno delo 1.3 Internetove storitve kot virtualna	knjižnica	1.1 Morda zveni nenavadno začeti s to zelo neformalno	K 1997_2_3_JP 160
Eva Kodrič - Dačič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek 20. marca 1831 je Matija Čop	K 1997_2_3_KDE 0
ki so nastali na osnovi Čopovega projekta, je	knjižnica	uporabljala in dopolnjevala vse do leta 1947	K 1997_2_3_KDE 3
NUK, Rokopisna zbirka, Ms 496 Bibliotekar -	knjižnica	- stroka Z ljubljansko Licejsko knjižnico se	K 1997_2_3_KDE 35
njegove zasebne študije. Ne Ljubljana ne Licejska	knjižnica	ne zadovoljita njegovih osebnih in znanstvenih	K 1997_2_3_KDE 38
tudi primerno upravljanje knjižnice."8 Licejska	knjižnica	je ob prihodu Matije Čopa že prekoračila pol	K 1997_2_3_KDE 43
Vanj so bila vključena vsa dela, ki jih je	knjižnica	vključila v svoj fond od leta 1801 naprej. Leta	K 1997_2_3_KDE 48
svoj fond od leta 1801 naprej. Leta 1807 dobi	knjižnica	pravico do obveznega izvoda, ki naj bi knjižnici	K 1997_2_3_KDE 49
dragocena dela, ki naj bi bila poslana v Pariz.	Knjižnica	je kljub temu dočakala ponovno avstrijsko zasedbo	K 1997_2_3_KDE 52
skriptorja. Leta 1823 je bila odkupljena Zoisova	knjižnica	in skupaj z zbirko mineralov prenesena v Licejsko	K 1997_2_3_KDE 55
zbirko mineralov prenesena v Licejsko knjižnico.	Knjižnica	naj bi se razdelila po strokovnih skupinah, katalogizirala	K 1997_2_3_KDE 56
od leta 1789 do leta 1809. (SBL, 696 697) 10	Knjižnica	je bila ob njegovi smrti tako zanemarjena, da	K 1997_2_3_KDE 67
licejke ter neustreznimi in zastarelimi katalogi.	Knjižnica	je bila potrebna temeljite preureditve, vendar	K 1997_2_3_KDE 70
jedro, okrog katerega je začela rasti Licejska	knjižnica,	knjižnica Kranjske kmetijske družbe, obsežna	K 1997_2_3_KDE 80
katerega je začela rasti Licejska knjižnica,	knjižnica	Kranjske kmetijske družbe, obsežna volila, predvsem	K 1997_2_3_KDE 80
imenskega kataloga, kije bil pogoj, daje lahko	knjižnica	odprla svoja vrata javnosti.Prav kakor kasneje	K 1997_2_3_KDE 81
knjižnico po svojih zamislih, prej dokazati, daje	knjižnica	tako slabo urejena, da bi bili manjši popravki	K 1997_2_3_KDE 84
kritičen je Čop do katalogov, ki jih premore	knjižnica.	Po njegovem mnenju je Wildejev znanstveni in abecedni	K 1997_2_3_KDE 101
pomanjkljivosti manjkajo v dodatku še vsa dela, ki jih je	knjižnica	pridobila po letu 1821 in ki pod Kalistrovo upravo	K 1997_2_3_KDE 116
mogoče gledati kot na inventar gradiva, ki ga	knjižnica	hrani.Manjkajo tudi vpisi duplikatov, kijih ima	K 1997_2_3_KDE 118
hrani. Manjkajo tudi vpisi duplikatov, kijih ima	knjižnica	precej in oznake, daje delo v več zvezkih. Poleg	K 1997_2_3_KDE 119
zvezkih. Poleg že opisanih katalogov je imela	knjižnica	še popis Zoisove knjižnice, ki je razdeljen po	K 1997_2_3_KDE 120
Bibliotheken. men, 1899, str. 171-175 Da bi	knjižnica	tudi med preurejanjem čimbolje opravljala svojo	K 1997_2_3_KDE 136
konkretnim ocenam sredstev in časa, v katerem bi bila	knjižnica	lahko reorganizirana.Knjižno zalogo ocenjuje	K 1997_2_3_KDE 161
1815 in 1816, ostane neopažen. Seznami, ki jih	knjižnica	še vedno hrani, so ostali prazni, kar kaže, da	K 1997_2_3_KDE 178
strokovno mnenje dunajske študijske komisije.	Knjižnica	jebila deležna podpore ljubljanskih oblasti.	K 1997_2_3_KDE 184
mineralov je bila prenešena v deželni muzej, zato je	knjižnica	lahko zasedla več prostora, posebej še, ker so	K 1997_2_3_KDE 189
evidence, ki so bile predpisane z inštrukcijo, a jih	knjižnica	do tedaj še ni uvedla: seznam nepopolnih del	K 1997_2_3_KDE 200
je pogorel leta 1944. Tako je bila leta 1853	knjižnica	končno opremljena po predpisih knjižnične inštrukcije	K 1997_2_3_KDE 210
Darja Kramberger in Milena Perko, Mariborska	knjižnica	Povzetek Avtorici predstavljata model izobraževanja	K 1997_2_3_KD_PM 0
model izobraževanja, ki ga organizira Mariborska	knjižnica	za svoje bralce v tretjem življenjskem obdobju	K 1997_2_3_KD_PM 0

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani