knjižnica (1.101-1.200)

poteka v okviru dejavnosti za odrasle bralce.	Knjižnica	je spodbujevalka in organizatorka razvejanih	K 1997_2_3_KD_PM 2
aktivnostih intenzivno uporabljajo knjižnično gradivo.	Knjižnica	z neformalnimi oblikami izobraževanja izboljšuje	K 1997_2_3_KD_PM 4
dela, kadrovskih in prostorskih možnostih, da bi	knjižnica	z visoko ravnjo svoje ponudbe razvijala v svojem	K 1997_2_3_KD_PM 21
Lutkovnega gledališča, kije v isti stavbi kot	knjižnica.	Na prvo srečanje je prišlo 29 obiskovalcev, med	K 1997_2_3_KD_PM 42
spodbuja. Zato pravijo, kako krasno je, da	knjižnica	za njih pripravlja tako zanimive stvari, sami	K 1997_2_3_KD_PM 142
tretje življenjsko obdobje zahtevna naloga.	Knjižnica	dejavnost podpira kadrovsko, prostorsko, s knjižničnim	K 1997_2_3_KD_PM 167
bi radi potovali po isti poti. Tudi Mariborska	knjižnica	je uporabila to gradivo, ko seje njeno osebje	K 1997_2_3_KD_PM 179
urejeno na državni ravni. Za sedaj Mariborska	knjižnica	dobi nekaj namenskih sredstev od Mestne občine	K 1997_2_3_KD_PM 188
Svojo kulturno in izobraževalno funkcijo sodobna	knjižnica	v polni meri uveljavi šele z neposrednim stikom	K 1997_2_3_KD_PM 193
darom proži, se mu roka polni. In tako je ta	knjižnica	še toliko bolj moja.	K 1997_2_3_KD_PM 204
Močnik in Alenka Logar Skobir, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Naraščajoče število	K 1997_2_3_MV_LSA 0
izposoje. V medknjižnični izposoji lahko sodeluje	knjižnica,	kije vpisana v nacionalni register in je pripravljena	K 1997_2_3_MV_LSA 6
zagotoviti svojim uporabnikom predvsem gradivo, ki ga	knjižnica	nima v svojih zbirkah, bodisi iz domovine ali	K 1997_2_3_MV_LSA 23
Cincinnatiju v ZDA. Predstavil je, kako je virtualna	knjižnica	spremenila medknjižnično izposojo. Izposoja knjig	K 1997_2_3_MV_LSA 60
Knjige, katere datum izdaje je mlajši od dveh let,	knjižnica	ne sme reproducirati v celoti, ko pa knjige že	K 1997_2_3_MV_LSA 72
izjavo, da je naklada izčrpana, če želi, da mu	knjižnica	fotokopira celotno knjigo. Za podatkovne baze	K 1997_2_3_MV_LSA 74
v tej tekmi ne bi smele zaostajati. Kajti če	knjižnica	ne bo zmogla nuditi uporabnikom informacije neposredno	K 1997_2_3_MV_LSA 93
DELOVANJE ŠOLSKE KNJIŽNICE Jadranka Matič-Zupančič,	Knjižnica	Mirana Jarca, Novo mesto Povzetek Članek daje	K 1997_2_3_MZJ 0
revija namenjena šolskim knjižničarjem Šolska	knjižnica,	knjižnice na šolah so začele posodabljati svoje	K 1997_2_3_MZJ 9
uvedbo računalnikov in programske opreme Šolska	knjižnica,	ki ga je pripravilo podjetje SAOP iz Nove Gorice	K 1997_2_3_MZJ 9
v letu 1992, avtorice Silve Novljan. Šolska	knjižnica	vse bolj postaja informacijsko in učno središče	K 1997_2_3_MZJ 13
knjižnic Silve Novljan iz publikacije Šolska	knjižnica	v izobraževanju (za 21.stoletje), katere podatki	K 1997_2_3_MZJ 17
opredeljeni s standardi, ki pravijo, da je šolska	knjižnica	sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni	K 1997_2_3_MZJ 19
enot, - 2 knjižnici imata 11000-15000 enot, - 1	knjižnica	ima 15000 enot. Vse šolske knjižnice imajo v	K 1997_2_3_MZJ 60
opreme v knjižnice, zlasti pa s programom Šolska	knjižnica,	ki s pomočjo enkratnega računalniškega vnosa	K 1997_2_3_MZJ 120
spretnosti. Šole imajo računalniški program Šolska	knjižnica	in to različne verzije, 3.11, 4.00,4.11,4.12	K 1997_2_3_MZJ 127
tega da imata zadnji verziji programa Šolska	knjižnica,	že vključeni v COBISS/OPAC kot pridruženi članici	K 1997_2_3_MZJ 128
potrebne klasične kataloge (AIK,UDK,naslovni), ena	knjižnica	pa ima samo računalniške kataloge.Vse knjižnice	K 1997_2_3_MZJ 131
sta tudi pridruženi članici COBISS/OPAC, ena	knjižnica	pa ima verzijo 3.11 programa Šolska knjižnica	K 1997_2_3_MZJ 133
knjižnica pa ima verzijo 3.11 programa Šolska	knjižnica.	Dve knjižnici imata avtomatizirano izposojo,	K 1997_2_3_MZJ 133
izposojo, izposojata s pomočjo črtne kode, ena	knjižnica	pa še retrospektivno vnaša v računalnik knjižnično	K 1997_2_3_MZJ 134
INFORMATIKA Marko Nemec-Pečjak, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Napredek informacijsko	K 1997_2_3_NPM 0
Procesi, primerni za delo na domu V povprečju ima	knjižnica,	ki opravlja knjižničarsko in informacijsko dejavnost	K 1997_2_3_NPM 23
prihranke pri letnih obratovalnih stroških: o - mala	knjižnica	(od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) letni prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
390 m ) letni prihranek vsaj 2%; 2 - srednja	knjižnica	(od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
domu, 3940 m ) prihranek vsaj 3%; 2 - velika	knjižnica	(od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
to je pri investicijskih stroških: 2 - mala	knjižnica	(od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
domu, 390 m ) prihranek vsaj 3%; 2 - srednja	knjižnica	(od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
domu, 3940 m ) prihranek vsaj 2%; 2 - velika	knjižnica	(od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
USPEH dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek V knjižnice se še vedno namešča	K 1997_2_3_NS 0
izboru knjig. 1. Vloga profesionalnega delovanja	Knjižnica	sodi v tisti krog pomembnih materialnih pogojev	K 1997_2_3_NS 3
opazovalca sredine v njenega aktivnega člana.	Knjižnica	pa hkrati povečuje učinkovitost, racionalnost	K 1997_2_3_NS 4
informacijskih virov in knjižničnega gradiva. Zato	knjižnica	uresničuje svojo vlogo pri spreminjanju predstavniške	K 1997_2_3_NS 7
in jo ovrednotiti z očmi okolja: kaj je on oz.	knjižnica	naredila za okolje in ne samo, kaj je naredila	K 1997_2_3_NS 12
dejansko je potrebno uresničiti javnost delovanja.	Knjižnica,	ki je javna ustanova, in v našem knjižničnem	K 1997_2_3_NS 14
prenosljivi, ponovljivi in nezamenljivi. S tem se	knjižnica	bistveno razlikuje od privatnega sektorja, ki	K 1997_2_3_NS 16
knjigi njenega bralca, spoštuj uporabnikov čas,	knjižnica	je rastoči organizem (ALA, 1986, str. 691).Knjižničar	K 1997_2_3_NS 36
2.2. Delavec v šolski knjižnici in razredna	knjižnica	Razredna knjižnica je za razvoj bralne pismenosti	K 1997_2_3_NS 59
šolski knjižnici in razredna knjižnica Razredna	knjižnica	je za razvoj bralne pismenosti pomemben dejavnik	K 1997_2_3_NS 59
rezultatov učencev. Nas je zanimalo, ali razredna	knjižnica	kot pomemben dejavnik bralnega razvoja uspešneje	K 1997_2_3_NS 61
znaša 10 točk v primeru, koje na šoli razredna	knjižnica.	Ta razlika je manjša od razlike, ki znaša 19 točk	K 1997_2_3_NS 68
drug dejavnik, v našem primeru je to razredna	knjižnica,	in mu izboljša učinkovitost.Razredna knjižnica	K 1997_2_3_NS 70
knjižnica, in mu izboljša učinkovitost. Razredna	knjižnica	dobro dopolnjuje pomanjkljivo organizacijo in	K 1997_2_3_NS 71
knjižnicah, kadar je učencem dostopna tudi razredna	knjižnica.	Omenili smo že priporočila stroke za zaposlovanje	K 1997_2_3_NS 73
Delavec v šolski knjižnici in splošnoizobraževalna	knjižnica	Če je šolska knjižnica v osnovni šoli zagotovilo	K 1997_2_3_NS 76
in splošnoizobraževalna knjižnica Če je šolska	knjižnica	v osnovni šoli zagotovilo, da se bo vsak prebivalec	K 1997_2_3_NS 76
osnovna šola obvezna, je splošnoizobraževalna	knjižnica	možnost, da se bo vanjo vračal vse življenje	K 1997_2_3_NS 76
pouka; več možnosti jim splošnoizobraževalna	knjižnica	nudi tudi z uporabo gradiva v sami knjižnici	K 1997_2_3_NS 83
knjižničarji opozarjajo; skratka, splošnoizobraževalna	knjižnica	daje več možnosti za prebujanje potrebe po branju	K 1997_2_3_NS 83
je bila učencem dostopna splošnoizobraževalna	knjižnica,	manjša (9 točk).Šolski knjižničaručitelj dobi	K 1997_2_3_NS 85
RAZISKOVALCEV Lenka Perko, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Prispevek poudarja	K 1997_2_3_PL 0
mladih raziskovalcev, razgovorih s študenti: -	knjižnica	se mora začeti obnašati kot podjetje na trgu	K 1997_2_3_PL 48
Reklama knjižnice je lahko že to, da ima vsaka	knjižnica	vsaj prospekt o lastni dejavnosti, kakor tudi	K 1997_2_3_PL 53
objava v sredstvih javnega obveščanja...). Vsaka	knjižnica	naj ima seznam tudi drugih knjižnic iz lastnega	K 1997_2_3_PL 55
celo mentorji oz. somentorji raziskovalcem); -	knjižnica	je lahko kraj, kjer se srečujejo mentorji mladih	K 1997_2_3_PL 62
Gimnaziji Celje-Center v šolskem raziskovalnem delu	Knjižnica	Celje posveča temu področju svojega delovanja	K 1997_2_3_SJ 39
svoj vpogled v razpoložljive fonde literature.	Knjižnica	po dogovoru z gibanjem Mladi za napredek Celja	K 1997_2_3_SJ 46
kot pa sami mentorji raziskovalcem na šolah.	Knjižnica	bi lahko preko gibanja ponudila v raziskavo določene	K 1997_2_3_SJ 50
na Gimnaziji Celje-Center slovesno odprta nova	knjižnica,	ena najmodernejših v Sloveniji.Za knjižničarko	K 1997_2_3_SJ 57
vsake raziskovalne naloge se nahaja tukaj.	Knjižnica	je v tretjem letu obstoja postala ne samo izposojevalnica	K 1997_2_3_SJ 64
Knjižnica 41 (1997) 2-3, stran 155-169	KNJIŽNICA	JE TUDI OKOLJE ZA URESNIČEVANJE DRUGAČNIH DUHOVNIH	K 1997_2_3_TPD 0
INTERESOV BRALCEV Desanka Tavčar-Pernek, Mariborska	knjižnica	Povzetek V prispevku skušam opozoriti na pomembno	K 1997_2_3_TPD 0
Mariborski knjižnici od leta 1992 do 1996. 1. Uvod	Knjižnica	je javna kulturna ustanova, v kateri se knjižničarji	K 1997_2_3_TPD 2
način bogatijo svoje osebno življenje in znanje.	Knjižnica	je ustanova, ki s svojim knjižničnim fondom,	K 1997_2_3_TPD 6
Oblike dejavnosti so lahko dvojne: 1.	Knjižnica	se lahko vključi v različne programe za propagando	K 1997_2_3_TPD 19
Med mnogimi vrstami knjižnih razstav, ki jih	knjižnica	lahko pripravlja, lahko izdvojimo dve osnovni	K 1997_2_3_TPD 28
sicer: razstavo dragocenosti in raritet, ki jih	knjižnica	hrani, in pa razstavo novitet, ki jih prejema	K 1997_2_3_TPD 28
za predstavitev zunanjih ustvarjalcev, ki jih	knjižnica	povabi, da razstavljajo, ali pa svojo razstavo	K 1997_2_3_TPD 35
razstavah predstavlja prostor, saj ima le malokatera	knjižnica	ustrezen prostor, ki bi ustrezal pogojem, ki	K 1997_2_3_TPD 36
postavitev likovna razstava zahteva. 2.2. Prireditve	Knjižnica	mora pri organizaciji različnih prireditev skrbeti	K 1997_2_3_TPD 37
ustaljena oblika afirmacije knjižnice, s katero	knjižnica	omogoča predstavitev znanih in neznanih literatov	K 1997_2_3_TPD 47
možnost za svojo javno predstavitev. Seveda pa	knjižnica	stremi za tem, da pripravlja literarne večere	K 1997_2_3_TPD 49
kliče po obujanju te stare čitalniške navade.	Knjižnica	41(1997)2/3 PREDAVANJA Sodobno življenje nam	K 1997_2_3_TPD 54
organiziramo v knjižnici velja, da mora imeti	knjižnica	zanje ustrezne razstavne in druge prostore, v	K 1997_2_3_TPD 58
v uporabo knjižnice, pomembno pa je tudi, da	knjižnica	sama povabi ciljne skupine (predšolske in šolske	K 1997_2_3_TPD 61
je pomembna oblika dejavnosti, s katero lahko	knjižnica	direktno vpliva na bralca.Pomembno je, da skrbimo	K 1997_2_3_TPD 71
strani na internetu, na katerih se predstavlja	knjižnica	kot ustanova v celoti, predstavlja svoje oblike	K 1997_2_3_TPD 77
bolj uporabljena in primerna za čas, v katerem	knjižnica	v tem trenutku eksistira. 3.Skupina za dejavnosti	K 1997_2_3_TPD 78
(njeno javnostjo)."2 Ce povzamemo te besede:	knjižnica	lahko pripravi še tako dober "proizvod", vendar	K 1997_2_3_TPD 91
pa izpeljati še vrsto različnih aktivnosti, bo	knjižnica	uživala sloves ustanove, ki svojim obiskovalcem	K 1997_2_3_TPD 95
Pomen in oblikovanje identitete knjižnice, v	Knjižnica,	33,3-4, Lj, 1989 Takšemu stihijskemu delu kulturnih	K 1997_2_3_TPD 102
odrasle bralce v Mariborski knjižnici, kije splošna	knjižnica	s 17 enotami, od katerih so trije oddelki za	K 1997_2_3_TPD 109
obvestimo javnost, predvsem šole. Mariborska	knjižnica	ima izdelano tudi domačo stran na internetu,	K 1997_2_3_TPD 133

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani