knjižnica (1.301-1.400)

v Novi Gorici ustanovljena Okrajna študijska	knjižnica	s sedežem v Šempetru."0 Prvo študijsko knjižnico	K 1997_4_MI 167
osnoval ljudski odbor. Leta 1964 postane Matična	knjižnica,	leta 1983 pa Knjižnica Maksa Samsa. 20 Naslednje	K 1997_4_MI 168
1964 postane Matična knjižnica, leta 1983 pa	Knjižnica	Maksa Samsa. 20 Naslednje leto se knjižnica seli	K 1997_4_MI 168
pa Knjižnica Maksa Samsa. 20 Naslednje leto se	knjižnica	seli v Vrtojbo, sredi 1952. leta se preseli v	K 1997_4_MI 168
prostore v trgovskem centru. 1970. leta se Goriška	knjižnica	preimenuje v Goriško knjižnico Franceta Bevka	K 1997_4_MI 168
Bevka. Leta 1966 začenja s svojim delom potujoča	knjižnica.	..V svojem razvoju beleži GK nekaj hudih kriz	K 1997_4_MI 169
centra, tako da je v prvem letu življenja štela	knjižnica	kakih 4000 knjig. (...) svoje fonde je krepila	K 1997_4_MI 174
nedvomno dal obvezni primerek, ki ga je Študijska	knjižnica	prejemala od maja leta 1945 (Rajer, 1963, str	K 1997_4_MI 175
leta 1945 (Rajer, 1963, str. 42) 22 Študijska	knjižnica	v Kopru je nastala s fuzijo bivše italijanske	K 1997_4_MI 175
civica) in slovenskih knjižnih skladov, ki jih je	knjižnica	dobila od Vojne uprave ter z nakupi novih knjig	K 1997_4_MI 175
ljudskega odbora v Kopru in dobila naziv "Študijska	knjižnica"	.Stara koprska mestna knjižnica je bila ustanovljena	K 1997_4_MI 178
"Študijska knjižnica". Stara koprska mestna	knjižnica	je bila ustanovljena leta 1882, zrastla pa je	K 1997_4_MI 179
separata po 1956. letu prišli tudi Grisonijeva	knjižnica	in fond Zbirni center knjig v Portorožu. Grisonijeva	K 1997_4_MI 180
Zbirni center knjig v Portorožu. Grisonijeva	knjižnica	(približno 5.000 zvezkov) je bila last grofa	K 1997_4_MI 180
lastnikom, del gradiva pa je prevzela Mestna	knjižnica	v Kopru.. 23 V Sežani ima knjižničarstvo bogato	K 1997_4_MI 184
vir: neizdan dokument, ki ga hrani Kosovelova	knjižnica)	.Občinsko ljudsko knjižnico so Sežančani ustanovili	K 1997_4_MI 185
letnici Mestne knjižnice Piran, 1996). 25 Ljudska	knjižnica	Izola je bila ustanovljena leta 1958.Izolska	K 1997_4_MI 187
Izola je bila ustanovljena leta 1958. Izolska	knjižnica	je prvotno delovala v sklopu prosvetnega društva	K 1997_4_MI 188
ljubeznijo in predanim delom storjeno.2/ 26 vir.	Knjižnica,	1960, str. 165-166 Zahvala Zahvaljujem se vsem	K 1997_4_MI 194
INFORMACIJ V KNJIŽNICI Miro Pušnik, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Obsežnost svetovnega	K 1997_4_PM 0
vrednotimo tudi tiskane. V CTK (Centralna tehniška	knjižnica)	smo soočeni z vse večjimi potrebami uporabnikov	K 1997_4_PM 7
o raziskovalnem delu Univerze v Mariboru. V:	Knjižnica	29(1), 1985, str. 66-73. 57 - z ukinitvijo lokalne	K 1997_4_SM 23
informacijskih znanosti, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Ljubljana, Maribor, Ljubljana, 1990. 7 Program	K 1997_4_SM 37
razvoja slovenskih šolskih knjižnic. V: Šolska	knjižnica,	5(3) 1995, str. 4-27. 2.9 Opremljanje specialnih	K 1997_4_SM 49
potrebno posebej argumentirati oziroma jih ima vsaka	knjižnica	možnost reševati tako, da zapise prenaša in oblikuje	K 1997_4_SM 80
naslednje knjižnice: Narodna in univerzitetna	knjižnica	iz Ljubljane (248.208), Jugoslovanski bibliografski	K 1997_4_SM 133
institut iz Beograda (110.875), Univerzitetna	knjižnica	Maribor (95.222), Biblioteka Matice srpske iz	K 1997_4_SM 133
iz Novega Sada (91.884) in Centralna tehniška	knjižnica	iz Ljubljane (65.470). Po številu redigiranih	K 1997_4_SM 133
iz Maribora (3.545) in Osrednja družboslovna	knjižnica	Jožeta Goričarja iz Ljubljane (3.200). 5.3 Število	K 1997_4_SM 134
prisluhniti in svetovati alternativne rešitve (druga	knjižnica,	drug knjižničar, Internet). 7.Vedenje knjižničarja	K 1998_1_AE_GE-etal 196
Podobno bi veljalo za poimenovanje "prosvetna	knjižnica"	, ki bi sicer označilo to prosvetljiteljsko vlogo	K 1998_1_CV 36
moremo zediniti, ali je to splošna ali javna	knjižnica.	Ker se je bistveno povečala tudi informacijska	K 1998_1_CV 37
med njimi tudi splošnoizobraževalna ali šolska	knjižnica.	Na prvi pogled se zdi, da daje zakon s tem, ko	K 1998_1_CV 102
pogoje za samostojno knjižnico. Vsaka samostojna	knjižnica	bi morala biti po profesionalnih standardih sposobna	K 1998_1_CV 107
da bodo iz njega razvidne naloge, kijih mora	knjižnica	opravljati in pogoji, kijih morajo država in	K 1998_1_CV 193
KNJIŽNICI MIRANA JARCA NOVO MESTO Ivica Milic,	Knjižnica	Mirana Jarca, Novo mesto Povzetek S tem prispevkom	K 1998_1_MI 0
pozabo vse, kar ni zapisano in dokumentirano.	Knjižnica	je bila ustanovljena kot Študijska knjižnica	K 1998_1_MI 6
Knjižnica je bila ustanovljena kot Študijska	knjižnica	z uredbo ministrstva za prosveto o ustanovitvi	K 1998_1_MI 6
okrožje (Uradni list št. 19-87 1946). Študijska	knjižnica	Mirana Jarca je bila ustanovljena kot kulturnoznanstvena	K 1998_1_MI 7
novonastale občine še niso bile predmet dogovarjanja.	Knjižnica	jih s svojim domoznanskim delom pokriva. To geografsk	K 1998_1_MI 12
potrdila Skupnost študijskih knjižnic Slovenije.	Knjižnica	nabavlja literaturo z vseh znanstvenih področij	K 1998_1_MI 14
katalog je bil javni in unikaten, ker internega	knjižnica	ni vodila.Pri klasificiranju in izdelavi tega	K 1998_1_MI 40
družbenih ved. Izdala Narodna in univerzitetna	knjižnica	Obsega izbor vrstilcev, ki so bili objavljeni	K 1998_1_MI 46
lasifikator odloča za ožjo ali širšo shemo UDK. Če ima	knjižnica	nad 100.000 knjig, pa tudi drugo gradivo (AV	K 1998_1_MI 96
Katalog je živ organizem. Tako kot	knjižnica	raste in se razvija.V prvih letih shema decimalne	K 1998_1_MI 127
PREDŠOLSKIH OTROK V KNJIŽNICI Ksenija Medved,	Knjižnica	Grosuplje Povzetek Mladinski knjižničarji se	K 1998_1_MK 0
samostojno obvladati. Zato sodobna mladinska	knjižnica	sistematično izvaja svoja knjižno vzgojna prizadevanja	K 1998_1_MK 16
oblikah skupinske knjižne vzgoje, ki jih sodobna	knjižnica	prireja za otroke v predbralnem obdobju. Knjižnična	K 1998_1_MK 17
izvajanja projekta "Bralni palček", kasneje pa jo je	knjižnica	še dopolnjevala in začela izvajati tudi za druge	K 1998_1_MK 25
otrokom od predšolskega obdobja do 10. leta.	Knjižnica	1974, št. 1-2, str. 29-38 2 PIPAN, R.:Komunikacija	K 1998_1_MK 43
ki jih še ne poznajo oz. ne ločijo (knjigarna,	knjižnica;	prodajalec, knjižničar, kasete, videokasete ipd	K 1998_1_MK 70
Bologni, ki ga vsako leto organizira Pionirska	knjižnica	v Ljubljani. 3.Evalvacija Pri evalvaciji oz.	K 1998_1_MK 102
Vsakokrat opazujemo tudi odziv otrok in zato je	knjižnica	naredila tudi videoposnetek 9 ene od skupin.	K 1998_1_MK 140
DOBRIN dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Članek obravnava javne splošne	K 1998_1_NS 0
besedilu, zato da se izognemo nesporazumom.	Knjižnica	kot javna služba zbira, obdeluje, hrani, predstavlja	K 1998_1_NS 4
pojme danes najbolj univerzalno združuje splošna	knjižnica	1 s podporo nosilke knjižničnega informacijskega	K 1998_1_NS 9
knjižničnem informacijskem sistemu je splošna	knjižnica	središče neomejene dostopnosti knjižničnega gradiva	K 1998_1_NS 10
informacijskih sistemov. 1 Uporabljamo izraz splošna	knjižnica	namesto dosedanjega splošnoizobraževalna knjižnica	K 1998_1_NS 10
knjižnica namesto dosedanjega splošnoizobraževalna	knjižnica,	ki se zdi za današnje potrebe preozek, kljub	K 1998_1_NS 10
neprofitnost, brezplačnost za uporabnika. Splošna	knjižnica	je interesno področje države (vladnih organizacij	K 1998_1_NS 17
izobraževanje knjižničarjev z rednim izdajanjem revije	Knjižnica.	Kljub vsem prizadevanjem knjižnice do sedaj še	K 1998_1_NS 36
preslabo pozna vse možnosti, ki naj bi mu jih nudila	knjižnica.	Knjižnica je namreč tudi tista, ki mora z novostmi	K 1998_1_NS 53
možnosti, ki naj bi mu jih nudila knjižnica.	Knjižnica	je namreč tudi tista, ki mora z novostmi, z dejavnostjo	K 1998_1_NS 54
knjižnico v vsako okolje in v vsako panogo in	knjižnica	je lahko tudi njen učinkovit promotor.4 - Upravljanje	K 1998_1_NS 104
kakšen način ter koliko in od kod lahko pričakuje	knjižnica	finančna sredstva, v kolikšni meri je načrtovan	K 1998_1_NS 105
zamudnina, izposojnina, obrabnina), s katerim	knjižnica	pridobiva lastna sred- stva 7, je lahko tak primer	K 1998_1_NS 110
javnega delovanja zmanjka časa. Zgodi se celo, da	knjižnica	podatkov o svojem delovanju ne predstavi javnosti	K 1998_1_NS 114
knjižnice (Novljan, 1997). 8 Tudi če bi bila	knjižnica	izključno državna ne pa v solastništvu ali lastništvu	K 1998_1_NS 122
pismenosti, povečevanje kulturnih potreb). Splošna	knjižnica	je s temi značilnostmi pravzaprav sinteza vseh	K 1998_1_NS 139
kulturni politiki v Sloveniji (Kulturna, 1998).	Knjižnica	mora dobro delovati predvsem z opravljanjem svoje	K 1998_1_NS 140
brezplačne. Razširjeno raven delovanja pa naj	knjižnica	načrtuje v skladu s potrebami svojega okolja	K 1998_1_NS 142
brez mreže in specialnih nalog v nji posamezna	knjižnica	ne more doseči istih ciljev kot tista npr. v	K 1998_1_NS 148
dejavnost. Uporabljamo izraz osrednja splošna	knjižnica	za knjižnico, ki deluje kot samostojni javni	K 1998_1_NS 152
na območju ene ali več občin. Izraz krajevna	knjižnica	uporabljamo za enoto osrednje splošne knjižnice	K 1998_1_NS 153
območju z najmanj 1500 prebivalci. Pokrajinska	knjižnica	je osrednja splošna knjižnica, ki s svojo dejavnostjo	K 1998_1_NS 154
prebivalci. Pokrajinska knjižnica je osrednja splošna	knjižnica,	ki s svojo dejavnostjo predstavlja splošno dostopnost	K 1998_1_NS 154
Novem mestu, na Ptuju in Ramah) z izrazom mestna	knjižnica	po označimo splošne osrednje knjižnice v mestih	K 1998_1_NS 154
z opredelitvijo pogojev za pridobitev naziva	knjižnica	v javnem delovanju in posodobljena pravila o	K 1998_1_NS 158
dostopnost informacij in tu naj bi bila splošna	knjižnica	navedena kot izjema, za katero določen predpis	K 1998_1_NS 159
srečevanja uporabnikov in dobrin, ki jih omogoča	knjižnica	tudi z uporabo interneta za medknjižnično izposojo	K 1998_1_NS 163
knjižničarstvo, ki jo opravlja Narodna in univerzitetna	knjižnica	in splošnoizobraževalne knjižnice na svojem območju	K 1998_1_NS 178
kot svetovalno vodila Narodna in univerzitetna	knjižnica	in skrbela tudi za izdajo aktualne strokovne	K 1998_1_NS 188
vrednotenje delovanja svoje knjižnice. Narodna	knjižnica	predstavlja v splošni dostopnosti kulturnih dobrin	K 1998_1_NS 198
knjižnic s financiranjem, usmerjanjem, in narodna	knjižnica	s hranjenjem (arhiviranjem) knjižničnega gradiva	K 1998_1_NS 203
Mag. Helena Pečko Mlekuš, Centralna tehniška	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Članek opisuje predvidene	K 1998_1_PMH 0
se odvija med knjižnico in njenimi uporabniki.	Knjižnica	nabavlja dokumente v skladu z merili, ki jih	K 1998_1_PMH 10
je odgovornost pri odločanju. Idealno je, če	knjižnica	in dobavitelj vzpostavita interaktivni proces	K 1998_1_PMH 14
proces, tako da se prilagajata drug drugemu.	Knjižnica	se pri nabavi praviloma odloči za tistega dobavitelja	K 1998_1_PMH 15
dejavnosti oz. uspešnosti. Pri tem mora vsaka	knjižnica	vedeti, kakšna so njena pričakovanja in v kolikšni	K 1998_1_PMH 17
EC in 92/50/EC. V skladu z njima v razpisu	knjižnica	navede, kakšne podatke o dobavitelju potrebuje	K 1998_1_PMH 51
podatkov je potrebno obravnavati kot zaupne.	Knjižnica	pa dobavitelju posreduje podatke o svoji o nabavni	K 1998_1_PMH 53
možnostih komuniciranja (kontaktni osebi).	Knjižnica	in dobavitelj se pogajata o vseh bistvenih elementih	K 1998_1_PMH 54
paketi, kakšne so omejitve v teži. Z razpisom	knjižnica	lahko določi, kakšne dodatne usluge pričakuje	K 1998_1_PMH 55
prednosti, kijih knjižnicam daje javni razpis: -	knjižnica	točno določi usluge, ki jih pričakuje od dobavitelja	K 1998_1_PMH 56
pogodbah. Kasneje se namreč lahko izkaže, da mora	knjižnica	posebej plačati usluge, za katere je veljalo	K 1998_1_PMH 62
najpomembnejših odločitev v procesu nabave. Če	knjižnica	ne preveri vseh referenc, se lahko izkaže, da	K 1998_1_PMH 67
pogajalsko skupino, financiranje pa ni enotno, vsaka	knjižnica	je neodvisna - neorganizirani konzorciji, ki	K 1998_1_PMH 109
najmanjše število naslovov, ki jih mora določena	knjižnica	naročiti. Proti izsiljevanju založnikov so nedavno	K 1998_1_PMH 112
pri zagotavljanju večje finančne stabilnosti.	Knjižnica	ali konzorcij, ki se pogaja z dobaviteljem, mora	K 1998_1_PMH 130
KRIŽIŠČU KULTUR Magda Vremec-Ragusi, Goriška	knjižnica	Franceta Bevka, Nova Gorica Povzetek Povezovanje	K 1998_1_VRM 0

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani