Korpus bibliotekarstva

knjižnica (801-900)


spisov; 5/ katalog periodik, ki jih ima Nacionalna      knjižnica      v Parizu.Ta katalog je neke vrste križni katalog  K 1957_4_SM 111
odkriva edinstveno lep razgled na Pantheon.      Knjižnica      je potomka stare opatije St. Genevieve in je  K 1957_4_SM 147
leta 1624, toda šele leta 1790 je postala javna      knjižnica.      V veliki čitalnici lahko naenkrat postrežejo  K 1957_4_SM 148
je v knjižnici zelo malo. Kljub temu postreže      Knjižnica      vsak dan ogromno množico l j u d i .Res je, da  K 1957_4_SM 154
polno čitalnico, vse te mlade l j u d i , ki jim      knjižnica      posreduje knjige, ki j i h potrebujejo, moraš  K 1957_4_SM 157
organizacijo in delovni polet maloštevilnega osebja.      Knjižnica      je razdeljena na dva dela: 1/ splošna knjižnica  K 1957_4_SM 158
Knjižnica je razdeljena na dva dela: 1/ splošna      knjižnica      in 2/ redka dragocene knjige /las reserves/.  K 1957_4_SM 158
numeriranih zbirk v knjižnem skladišču razbiti.      Knjižnica      ima zelo zastarel sistematični stvarni katalog  K 1957_4_SM 166
delni obvezni primerek tiskarne in Nacionalna      knjižnica      v Parizu.Prejema samo tiske, ki preučujejo literarno  K 1957_4_SM 167
študij. Tu je bila najpomembnejša univerzitetna      knjižnica.     Katalogi Sorbone iz srednjega veka predstavljajo  K 1957_4_SM 189
veka predstavljajo odlično bibliotekarsko delo.      Knjižnica      Sorbone se po svoji notranji organizaciji in  K 1957_4_SM 191
in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, čeprav      Knjižnica      glede zunanje forme katalogov ne zahteva takšne  K 1957_4_SM 191
natipkane kataložne listke kar s črnilom z roko.      Knjižnica      Sorbone je imela mnogo bolj kot na primer Bibliotheque  K 1957_4_SM 193
i s t i mednarodnega fonda. Že leta 1882 je      Knjižnica      organizirala meduniverzitetno zamenjavo.Zamenjavala  K 1957_4_SM 198
ki j ih ima pravico izposojati le Nacionalna      knjižnica      v Parizu.V oddelku, ki izvršuje izposojevalno  K 1957_4_SM 218
zaostankov. Knjižnice raznih ustanov kot na primer      knjižnica      UNESCO-a, ki je postavljena po Decimalni klasifikaciji  K 1957_4_SM 223
ki je postavljena po Decimalni klasifikaciji,      Knjižnica      Muzeja človeka, ki je urejena po sistemu wachingtonske  K 1957_4_SM 223
wachingtonske knjižnice in ki ima vzorno, moderno opremo,      knjižnica      Šole živih orientalskih jezikov, v kateri so  K 1957_4_SM 223
accesso. Največkrat je bila to neke vrste priročna      knjižnica,      ki je štela tudi do 25.000 knjig in je obsegala  K 1957_4_nn 2
knjižnici Društva narodov v Ženevi, pa tudi kongresna      knjižnica      v Washingtonu je dovolila znanstvenim delavcem  K 1957_4_nn 31
so smeli v r š i t i samo domači uslužbenci.      Knjižnica      harvardske univerze v Cambridgeu je pri oknih  K 1957_4_nn 32
dovolili dostop samo do novosti. Univerzitetna      knjižnica      v Utrchtu pa je l. 1904. ukinila prosti dostop  K 1957_4_nn 35
KNJIGA LJUDSKE KNJIŽNICE ŠIŠKA Albin Buttoio,      Knjižnica      Šiška Nastanek Ljudske knjižnice Šiška Ponovna  K 1997_1_BA 0
tudi opravil svoje. V povojnem obdobju je      knjižnica      delovala najprej v okviru "Rajonskega ljudskega  K 1997_1_BA 2
30.3.1956, ko je dobila uraden naziv Ljudska      knjižnica      Šiška. Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje  K 1997_1_BA 3
Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje, da je      knjižnica      začela pod enakim imenom delati že slabih 10  K 1997_1_BA 4
sveta 16.12.46, je vsaj v tem vmesnem času začela      knjižnica      organizirano urejati in izposojati knjižno gradivo  K 1997_1_BA 13
rosvetljevanja. Tak primer je bila Poljudno znanstvena      knjižnica      pri SKZ, kjer so izhajali značilni opisi iz naravoslovnih  K 1997_1_BA 45
Iljinovo Povest o velikem načrtu, ki si jo je      knjižnica      nabavila v 4 izvodih (po 38 din).Zaostajala ni  K 1997_1_BA 46
izvodu že omenjenega Leninovega mavzoleja se je      knjižnica      odrekla šele 1. 1966, dokončno pa je ostala brez  K 1997_1_BA 55
ETNOLOGIJE (1. del) Jerneja Hederih, Univerzitetna      knjižnica      Maribor Povzetek Prvi del članka temelji na pregledu  K 1997_1_HJ 0
pogosti terminološki problemi? Termin "splošna      knjižnica"      uporabljam v tem kontekstu za knjižnico, ki je  K 1997_1_HJ 67
tipom uporabnikov, torej nasprotno od "specialna      knjižnica      ", ne pa v pomenu splošno-izobraževalna knjižnica  K 1997_1_HJ 67
knjižnica ", ne pa v pomenu splošno-izobraževalna      knjižnica      Prva zagata se pojavi že kar pri imenu vede   K 1997_1_HJ 67
dopolnitve Dunja Kalčič, Narodna in univerzitetna      knjižnica,      Ljubljana Povzetek Sestavek predstavlja pravilnik  K 1997_1_KD 0
Npr.: Narodna in univerzitetna      knjižnica      Arhiv Slovenije Univerza Slovenska akademija  K 1997_1_KD 79
Skupščina.      Knjižnica      Slovenija.Vlada.  K 1997_1_KD 93
ANALIZA ČLANKOV IN BIBLIOGRAFSKIH NAVEDB V REVIJI      KNJIŽNICA      ZA OBDOBJE 1990-1996 Tatjana Likar, Narodna in  K 1997_1_LT 0
1996 Tatjana Likar, Narodna in univerzitetna      knjižnica,      Ljubljana Povzetek V analizo so zajeti prispevki  K 1997_1_LT 0
analizo so zajeti prispevki, ki so bili v reviji      Knjižnica      objavljeni v letih 1990-1996 v poglavju Članki  K 1997_1_LT 0
navedbe vključili tudi članke objavi jene v reviji      Knjižnica.      Ključne besede: Knjižnica, bibliometrija, analiza  K 1997_1_LT 2
objavi jene v reviji Knjižnica. Ključne besede:      Knjižnica,      bibliometrija, analiza člankov, analiza citatov  K 1997_1_LT 3
bibliotekarsko vsebino, poleg Knjižnice še Šolska      knjižnica      in Knjižničarske novice. Vsaka od njih ima drugačen  K 1997_1_LT 4
specialnemu bralcu bodisi hitremu informiranju, je      Knjižnica      temeljna revija, ki naj bi pomagala razvijati  K 1997_1_LT 6
Gazvoda, 1996) Prav zaradi temeljne vloge revije      Knjižnica      za slovensko bibliotekarstvo in ker je bila za  K 1997_1_LT 7
slovensko bibliotekarstvo in ker je bila za revijo      Knjižnica      že opravljena analiza podatkov o člankih in bibliografskih  K 1997_1_LT 7
analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 lahko eden od kazalcev stanja  K 1997_1_LT 7
Ugotavljanje upoštevanja standardov Za revijo      Knjižnica      velja, da v navodilih avtorjem že vrsto let opozarja  K 1997_1_LT 12
Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 Kot neustrezno oz. pomanjkljivo  K 1997_1_LT 14
pomanjkljivo se v zadnjih letih tudi v reviji      Knjižnica      še vedno kaže upoštevanje standarda o bibliografskih  K 1997_1_LT 14
navedbe in označevanje navedb pri člankih v reviji      Knjižnica      določiti eno od možnosti, kijih določa standard  K 1997_1_LT 18
poimenovanja. V obdobju 1990-1996 lahko v reviji      Knjižnica      najpogosteje zasledimo naslednje bolj in manj  K 1997_1_LT 22
literature citati po abecedi prvega avtorja.      Knjižnica      41 (1997)1 - analiza objav (to je tehnika, ki  K 1997_1_LT 32
uporabimo za analizo posameznih strok. 3.1. Revija      Knjižnica      Za slovensko bibliotekarsko stroko je temeljna  K 1997_1_LT 34
temeljna publicirana periodična publikacija nedvomno      Knjižnica.      Knjižnica je revija, ki je v letu 1996 praznovala  K 1997_1_LT 34
periodična publikacija nedvomno Knjižnica.      Knjižnica      je revija, ki je v letu 1996 praznovala svojo  K 1997_1_LT 35
V štirih desetletjih svojega izhajanja se je      Knjižnica      začela počasi usmerjati tudi navzven, izven slovenskega  K 1997_1_LT 36
publikacij in objav v njej. Prvenstveno pa je      Knjižnica      namenjena slovenski strokovni javnosti in razvoju  K 1997_1_LT 38
o člankih in bibliografskih navedbah v reviji      Knjižnica.      4. Analiza bibliografskih podatkov 4.1.   K 1997_1_LT 39
društev Slovenije, ki so bili objavljeni v reviji      Knjižnica.      Povprečno je bilo vsako leto objavljenih 26  K 1997_1_LT 41
iskati v velikem številu referatov na posvetovanju      Knjižnica      in njeni uporabniki. Pregled števila objavljenih  K 1997_1_LT 43
Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 Tabela št. 1: Število objavljenih  K 1997_1_LT 45
avtorjev po dva članka, po tri članke je objavilo 10      Knjižnica      41 (1997)1 avtorjev, štirje avtorji po štiri  K 1997_1_LT 50
ki objavljajo svoje 1 1 2 prispevke v reviji      Knjižnica      razširil. Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih  K 1997_1_LT 54
Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 4.3. Število citatov Pri  K 1997_1_LT 55
slikami je bilo v obdobju 1990-1996 v reviji      Knjižnica      opremljenih 40% vseh člankov. 74 člankov je bilo  K 1997_1_LT 64
prinašalo 112 tabel, grafikonov ali slik. 113      Knjižnica      41 (1997)1 Tabela št. 6: Opremljenost člankov  K 1997_1_LT 65
upoštevanih 83,6% člankov, objavljenih v reviji      Knjižnica      v obdobju 1990-1996 in sicer tistih, ki so bili  K 1997_1_LT 66
ugotoviti naslednje značilnosti člankov v reviji      Knjižnica:      - analiza jezika citiranih publikacij, - analiza  K 1997_1_LT 68
starosti referenc in - analiza citiranosti revije      Knjižnica.      5.1. Analiza jezika citiranih publikacij 1856  K 1997_1_LT 68
publikacij 1856 publikacij, citiranih v reviji      Knjižnica      v obdobju 1990-1996 je v osmih različnih jezikih  K 1997_1_LT 69
Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 Tabela št. 7: Citirane publikacije  K 1997_1_LT 72
uradne publikacije in - siva literatura.      Knjižnica      41 (1997)1 Največ težav je pri opredeljevanju  K 1997_1_LT 79
ublikacije. Med citiranimi viri informacij v reviji      Knjižnica      v obdobju 1990- 1996 so na prvem mestu prispevki  K 1997_1_LT 80
Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 - nad pet let. Starost  K 1997_1_LT 89
letnice [. . .]. 5.4. Analiza citiranosti revije      Knjižnica      Pri analizi citiranosti prispevkov iz periodičnih  K 1997_1_LT 93
naslov periodične publikacije, in sicer revija      Knjižnica.      V obdobju od začetka leta 1990 pa do konca leta  K 1997_1_LT 94
1996 so avtorji člankov, objavljenih v reviji      Knjižnica,      v seznamih citirane literature med 1856 citati  K 1997_1_LT 95
kot citat tudi prispevek, objavljen v reviji      Knjižnica.      Tabela št. 10: Citiranost revije Knjižnica po  K 1997_1_LT 95
Knjižnica. Tabela št. 10: Citiranost revije      Knjižnica      po letih Leto Št. citatov iz revije Knjižnica  K 1997_1_LT 96
Knjižnica po letih Leto Št. citatov iz revije      Knjižnica      [. . .]. Iz tabele je razvidno, da je bila revija  K 1997_1_LT 96
.]. Iz tabele je razvidno, da je bila revija      Knjižnica      v citatih najpogosteje zastopana v letu 1996  K 1997_1_LT 96
zastopana v letu 1996 (32% vseh citiranj revije      Knjižnica      oziroma 6% citiranj prispevkov iz periodičnih  K 1997_1_LT 96
analize člankov in bibliografskih navedb v reviji      Knjižnica      za obdobje 1990-1996 kažejo viden napredek slovenske  K 1997_1_LT 97
Zupanič s kar 6 objavljenimi prispevki v reviji      Knjižnica)     , nesistematičnost, nekumulativnost in nepovezanost  K 1997_1_LT 98
je razvidno tudi iz drugih prispevkov v reviji      Knjižnica      in ne samo iz prispevkov, objavljenih v poglavju  K 1997_1_LT 99
bibliotekarske periodične publikacije - revije      Knjižnica      - da bi kvalitetne slovenske bibliotekarske prispevke  K 1997_1_LT 101
ibliotekarske prispevke posredovalo v tujino. Tako bo      Knjižnica      v prihodnjih letih morala poiskati pot v mednarodno  K 1997_1_LT 102
KNJIŽNIC dr, Silva Novljan, Narodna in univerzitetna      knjižnica,      Ljubljana Povzetek V prispevku želimo prikazati  K 1997_1_NS 0
strokovnih in tehničnih pogojih, ki jih mora      knjižnica      izpolnjevati, preden sme odpreti vrata za obiskovalce  K 1997_1_NS 6
odprtosti 10 sek na prebivalca dosega 37 knjižnic.      Knjižnica      41(1997)1 3.Računalniška in komunikacijska oprema  K 1997_1_NS 25
Cilj merjenja je navadno ugotavljanje, ali      knjižnica      učinkovito uporablja vire in če opravlja prave  K 1997_1_NS 53
potreb uporabnikov (Kotler, 1996, str. 82). Vsaka      knjižnica      ugotavlja prednosti in pomanjkljivosti svojega  K 1997_1_NS 55
knjižničarstvu (Zakon, 1982, 24. člen), ki tudi določa, da      knjižnica      zahtevane podatke o svojem delu pošilja republiški  K 1997_1_NS 56
splošnimi cilji našega okolja je uspešna tista      knjižnica,      ki ji je uspelo v danih pogojih pridobiti nove  K 1997_1_NS 63
sestavni del vodstvenega in upravljalskega procesa      Knjižnica      41(1997)1 - Postopki merjenja naj se izvajajo  K 1997_1_NS 98
kontekstu ciljev knjižnice - Splošnoizobraževalna      knjižnica      je splet različnih storitev - Stopnja meijenja  K 1997_1_NS 98
v določanje prioritet, ki jih lahko postavi      knjižnica      le s predhodnim merjenjem.V pomoč pri načrtovanju  K 1997_1_NS 102
KNJIŽNICI? mag. Marija Petek, Centralna tehniška      knjižnica      Univerze v Ljubljani Povzetek Centralna tehniška  K 1997_1_PM 0
Univerze v Ljubljani Povzetek Centralna tehniška      knjižnica      (CTK) je skušala ugotoviti, ali bi katalogizacijo  K 1997_1_PM 0

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA