knjižnica (1.201-1.300)

lastništva družbenih virov. Manj kot stabilna	knjižnica	pa je močan pri druženju ljudi, pri razvijanju	K 1998_4_NS 178
razvijanju socialne pripadnosti, ki jo stabilna	knjižnica	omogoča s prostorom, ko pod isto streho združuje	K 1998_4_NS 178
zgodi šolski knjižnici. Splošnoizobraževalna	knjižnica	je splošna in taka ne more biti, če začne zadovoljevati	K 1998_4_NS 201
gradivom), težko pa bo tudi kot potujoča šolska	knjižnica	izpolnjevala program informacijske pismenosti	K 1998_4_NS 202
UPORABNIKOV Mag, Marija Petek, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Čeprav knjižnični	K 1998_4_PM 0
ugotavljamo (Lancaster, 1977; Popovič, 1988): - kako	knjižnica	zadovoljujejo potrebe uporabnikov - pomanjkljivosti	K 1998_4_PM 5
standardi. Tako lahko ugotovimo, v kolikšni meri	knjižnica	izpolnjuje svoje naloge v določenem časovnem	K 1998_4_PM 10
vrednotenjem uspešnosti ugotavljamo, v kolikšni meri	knjižnica	zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov.Poznamo	K 1998_4_PM 11
to vrsto vrednotenja ugotavljamo, kako uspešno	knjižnica	zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov glede	K 1998_4_PM 15
knjižnično osebje. Obiskovalci lahko ugotovijo, kaj	knjižnica	ima in česa nima.Knjižničnemu osebju pa katalogi	K 1998_4_PM 26
naslov ali temo - katalog daje pregled, kaj	knjižnica	ima od določenega avtorja, na določeno temo,	K 1998_4_PM 31
je sredstvo, s katerim ugotovimo: 1. ali ima	knjižnica	določeno knjigo, ki jo označuje a) avtor in stvarni	K 1998_4_PM 35
1. katalog mora odgovoriti na vprašanje, ali	knjižnica	ima določen dokument 2. katalog mora za določeno	K 1998_4_PM 36
njegovih izdaj, prevodov, priredb, itd., ki jih	knjižnica	ima 3. katalog mora dati pregled vseh dokumentov	K 1998_4_PM 36
ugotovijo (Verona, 1971): 4. katere dokumente ima	knjižnica	o določenem predmetu 5. katere dokumente ima	K 1998_4_PM 38
o določenem predmetu 5. katere dokumente ima	knjižnica	z določenega strokovnega področja. Ker so prva	K 1998_4_PM 38
ker je prva naloga kataloga, da ugotovimo, ali	knjižnica	ima določen dokument (Lancaster, 1977). - Iskanje	K 1998_4_PM 97
Ugotovile so, da je najpogostejši vzrok dejstvo, da	knjižnica	v svojem fondu nima določenega dokumenta (Krikelas	K 1998_4_PM 114
metodologijo ter specifične pogoje, v katerih	knjižnica	deluje. Zaključek Raziskovanje in vrednotenje	K 1998_4_PM 234
BIBLIOTEKARSTVA Dr. Matjaž Žaucer, Centralna tehniška	knjižnica	Ljubljana, Urška Fabjan, študentka.Oddelek za	K 1998_4_ZM_FU 0
polnjevanjem načrtovanih nalog. Tako ni več dovolj, da	knjižnica	obstaja, ampak mora dobro delovati in to tudi	K 1998_4_ZM_FU 13
pomembnejši dobro organiziran intranet kot pa klasična	knjižnica.	Zato se mora vse več knjižničarjev ali informatikov	K 1998_4_ZM_FU 33
posamezne knjižnice z mednarodnimi standardi lahko	knjižnica	dokazuje, da ima premalo sredstev oziroma da	K 1998_4_ZM_FU 43
učinkovitosti materialnih in Človeških virov, ki jih je	knjižnica	namenila za te storitve in aktivnosti. Pri izboru	K 1998_4_ZM_FU 68
oziroma nivo vrednotenja (storitev, oddelek, cela	knjižnica)	, - kateri kazalci bi lahko bili koristni, - s	K 1998_4_ZM_FU 98
obiskovalce zaprtega skladišča Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani (CTK) se je leta 1997 odločila	K 1998_4_ZM_FU 99
intranetu v skupnem obsegu 4,5 človekieto. Njihova	knjižnica	je 24 ur/dan na razpolago uporabnikom Fordove	K 1998_4_ZM_FU 137
enostavnejših poizvedb. Fordova raziskovalna	knjižnica	in informacijski servis se torej odlikuje po	K 1998_4_ZM_FU 143
medijev v vsej širini. To je lep primer, kako je	knjižnica	sprejela izziv tehnologije in spremenjene potrebe	K 1998_4_ZM_FU 149
in ker so ti zelo odvisni od okolja, v katerem	knjižnica	deluje, je pogosto učinkoviteje poiskati lastne	K 1998_4_ZM_FU 158
seznanitev uporabnikov z ureditvijo po sistemu UDK, -	knjižnica	v enem prostoru in na enem nivoju. Knjižnica	K 1998_4_ZM_FU 185
ustreza 69% uporabnikov, - na vprašanje, ali jim	knjižnica	nudi želeno gradivo, jih je večina (39%) odgovorila	K 1998_4_ZM_FU 189
večja izbira revij, CD-jev in knjig ter večja	knjižnica,	- tudi na vpršanje, kakšno literaturo uporabniki	K 1998_4_ZM_FU 189
pohvalno mnenje, saj menijo, da kljub temu da	knjižnica	nima kataloga za uporabnike, lahko uporabnik	K 1998_4_ZM_FU 190
izposojena ali ne, temveč le podatek, ali jo ta	knjižnica	sploh hrani, - ponekod so UDK vrstilci lepo vidni	K 1998_4_ZM_FU 193
si jih dve leti ni nihče izposodil, bo ljudska	knjižnica	izločilain oddala v arhivsko knjižnico, ki je	K 1999_1_KI 10
nudijo podje~a za predelavo papirja. Ce matična	knjižnica	ponudbe v 30 dneh ne sprejme, lahko ponudnik	K 1999_1_KI 11
sprejme ponudbo ob enakih pogojih vsaka druga	knjižnica"	. Zakon 1965 vsebuje pomembno določbo, kaj je	K 1999_1_KI 12
aktu o prenehanju knjižnice se določi, katera	knjižnica	prevzame knjižnično gradivo."Matično službo sem	K 1999_1_KI 14
namesto statističnihpodatkov poslali pojasnilo, da	knjižnica	ne deluje več.Ko sem želela izvedeti, kam so	K 1999_1_KI 16
jižničarstvu (16). V drugi alinei 15. člena beremo, da	knjižnica	"... nabavlja, strokovno obdeluje, hrani in obnavlja	K 1999_1_KI 34
nalogami matičnih knjižnic. Med drugim "... matična	knjižnica	usklajuje politiko nabave knjižničnegagradiva	K 1999_1_KI 36
glede na letni dotok novega gradiva. Kadar	knjižnica	doseže zgornjo mejo s standardom določene knjižnične	K 1999_1_KI 42
nacionalke. Dodano je še kratko navodilo, kaj mora	knjižnica	opraviti, ko sprejme darove gradiva."Če je .	K 1999_1_KI 47
Izločanje predpisuje alinea 3.7." Letno mora	knjižnica	izločiti neuporabno, zastarelo, obrabljeno in	K 1999_1_KI 63
poškodovane, da jih ne bi bilo mogoče brati,	knjižnica	take izločene knjige posreduje brezplačno ali	K 1999_1_KI 71
povezav je bila neposredna bližina Bukvarne. Mestna	knjižnica	s svojo lokacijo na začetkuGosposke ulice, Bibliofilsko	K 1999_1_KI 95
ugotoviti, koliko enot knjižničnega gradiva je	knjižnica	izbrala in vpisati podatek na potrdilo o prevzemu	K 1999_1_KI 144
koliko enot je v posameznem letu prejela določena	knjižnica	in v katerih jezikih je bilo gradivo.S pomočjo	K 1999_1_KI 145
podatkov na začasnem listku in podatka, katera	knjižnica	je izbrala darove knjižničnega gradiva, je mogoče	K 1999_1_KI 146
se bo nadaljeval odpis na sedanji način: vsaka	knjižnica	po svojih principih, sicer po načelihnormativov	K 1999_1_KI 165
prejela, kot tudi drugih knjižnic kamor matična	knjižnica	usmeri preostalo gradivo. Darovi so sestavni	K 1999_1_KI 232
Znanstveni članek Abstrakt Narodna in univerzitetna	knjižnica	opravlja v knjižničnem informacijskem sistemu	K 1999_1_NS 0
knjižničnem informacijskem sistemu kot matična	knjižnica	matične naloge za vse tipe knjižnic, tudi za	K 1999_1_NS 0
knjižnice. Slednjim pa je Zakon o knjižničarstvu	poveril	opravljanje določenihnalog matičnostina horizontalni	K 1999_1_NS 1
določenihnalog matičnostina horizontalni ravni za vse	knjižnice	na dogovorjenem območju.Z analizo opravljenega	K 1999_1_NS 1
Ljubljani. Določil je (36. člen), da se matična	knjižnica	ukvarja z vprašanji organizacije in pospeševanja	K 1999_1_NS 12
ravni. Določila prvega zakona so knjižničarji	z	zadovoljstvom sprejeli.Vižintin ugotavlja, da	K 1999_1_NS 15
opravljanje matične dejavnosti lahko imenovana	knjižnica,	ki ima dovolj usposobljenih strokovnih kadrov	K 1999_1_NS 25
kadrov, obsežno in urejeno knjižnično gradivo	in	primerno telmičnoopremo.Taka lahko utrjuje in	K 1999_1_NS 25
svojim strokovnim okriljem tudi kazale niso. qqqqq	qqqqq	qqqqqV tem času pa se je med knjižnicami pojavil	K 1999_1_NS 54
hierarhična oblika s prestižnim pridevkom: večja	knjižnica	je tudi pomembnejša. Državna matična služba se	K 1999_1_NS 55
IFLA prirejenih nacionalnih standardih. qqqqq	qqqqq	qqqqqIzstopati so začele predvsem potrebe po količini	K 1999_1_NS 64
porastu informacij še bolj nevedni in mora zato	knjižnica	delovati tudi kot socialni korektor.Dela se je	K 1999_1_NS 65
- Ljubljana: NUK 1983. qqqqq	qqqqq	qqqqq- Obvestila Republiške matične službe 1970	K 1999_1_NS 78
ustanovitev Sekcije za domoznansko dejavnost	2.	Tako kot matična služba pa sta tudi Sekcija za	K 1999_1_NS 83
in rasti mreže knjižnic in dosegla, da se je	knjižnica	kot obvezni del lokalne skupnosti uvrstila v	K 1999_1_NS 86
Slovenije.- Ljubljana: Narodna in univerzitetna	knjižnica,	1992 12 Narodna in univerzitetna knjižnica ima	K 1999_1_NS 92
univerzitetna knjižnica, 1992 12 Narodna in univerzitetna	knjižnica	ima tako v Sekciji strokovnega partnerja, s katerim	K 1999_1_NS 92
priporočil, potrebno izobraževanje ali predlog za	drugačennačin	organiziranja dela. Matična služba pa je posodabljanj	K 1999_1_NS 113
Načrtovanje in oblikovanje prostorov knjižnice.- V:	Zbornik	razprav.-Ljubljana: Filozofska fakulteta.	K 1999_1_NS 119
Načrtovanje in oblikovanje prostorov knjižnice.- qqqqq	qqqqq	qqqqq-Ljubljana: Filozofska fakulteta.	K 1999_1_NS 119
Andragoškega centra in tako so v nekaterih knjižnicah	borze	znanja in učna središča,druge pa vključujejo	K 1999_1_NS 126
splošnoizobraževalni knjižnici kot odgovor na izziv	Splošnoizobraževalne	knjižnice ob šolskih knjižnicah Najpogostejša	K 1999_1_NS 133
določenem okolju sta šolska in splošnoizobraževalna	knjižnica.	Analize delovanja splošnoizobraževalnih knjižnic	K 1999_1_NS 133
rmacijskega izobraževanja uporabnikov knjižnic. Šolska	knjižnica	je namreč z obveznostjo osnovne šole pri nas	K 1999_1_NS 139
izjemna je pravzaprav kot splošnoizobraževalna	knjižnica,	ki daje možnost, da jo vsak uporablja vse svoje	K 1999_1_NS 139
izobraževanje, saj je Narodna in univerzitetna	knjižnica	organizatorica in izvajaIka številnih oblik izobraževanja	K 1999_1_NS 146
knjiŽničarskestroke. 20 Novljan, S.& M. Steinbuch: Šolska	knjižnica	v izobraževanju za 21. stoletje.-Ljubljana: Narodna	K 1999_1_NS 147
stoletje.- Ljubljana: Narodna in univerzitetna	knjižnica,	1994. 21 Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih	K 1999_1_NS 148
razvoja slovenskih šolskih knjižnic.- Šolska	knjižnica	5(1995)3, str. 2.- 32. 22 Knjižnična informacijska	K 1999_1_NS 149
knjižničarstvo,ki jo vodi Narodna in univerzitetna	knjižnica	s sodelovanjem splošnoizobraževalnih knjižnic	K 1999_1_NS 157
celotno institucijo oziroma organizacijo, kateri	knjižnica	pripada.Nadalje pa je lokalno omrežje vključeno	K 1999_1_PA 41
posredovanje zahteve drugi knjižnici, če prva	knjižnica	. želene publikacije nima, je s sistemom elektronske	K 1999_1_PA 161
ARIEL v Sloveniji uporablja Centralna tehnična	knjižnica	v Ljubljani, predvsem za dostavo člankov iz knjižnic	K 1999_1_PA 186
povsem običajnoje, da ima posamezna specialna	knjižnica	naročenih čez sto naslovov.To pa zahteva veliko	K 1999_1_PA 195
nujnost povezovanja specialnih knjižnic. Specialna	knjižnica	je tip knjižnice, ki zahteva najno- vejše gradivo	K 1999_1_PA 210
sistem svojega področja, ki ga povezuje osrednja	knjižnica.	Povezujejo pa se tudi z dokumentacijsko službo	K 1999_1_PA 213
digitalne ali virtualne knjižnice. Klasična	knjižnica	bo postala hibrid med fizičnim in elektronskim	K 1999_1_PZ 24
študijske namene še: - kopiranje za knjižničnifond (	knjižnica	ne sme imeti več kot en izvod, pisna izjava,	K 1999_1_PZ 101
ki bi lahko avtorizirala fotokopirano delo,	knjižnica	to fotokopiranje zaračuna); - kopiranje za nadomestilo	K 1999_1_PZ 101
izgubljeni, uničeni ali poškodovani knjigi. Kopijo bo	knjižnica	uporabila samo prezenčno in ne več kot v treh	K 1999_1_PZ 102
dejanskim stroškom prišteti še prispevek, ki ga mora	knjižnica	po veljavni Uredbi o zneskih nadomestil za privatno	K 1999_1_PZ 109
z zakonodajo. Za potrebe hranjenja bi morala	knjižnica	kopirati elektronske vire, če ti niso komercialno	K 1999_1_PZ 180
disertacij morajo sami poskrbeti, da fakultetna	knjižnica	prejme: - v družboslovju in humanistiki do 80	K 1999_1_PZ 226
osnovno knjižnično zbirko, 20 v posebno. Ena	knjižnica	ga ne vključuje v svoj fond.Predvidevamo lahko	K 1999_1_PZ 243
dostopna javnosti, je odvisno od tega, kdaj se je	knjižnica	aktivno vključila v njihovo računalniško obdelavo	K 1999_1_PZ 250
prepisovanje, ne vemo pa, kaj želi s tem doseči	knjižnica.	Osebno menim, da bi tudi v tem primeru morali	K 1999_1_PZ 270
mora uporabnik izpolniti obrazec, ki ga nato	knjižnica	hrani še nekaj let. Enaka so priporočila LA	K 1999_1_PZ 284
Enaka so priporočila LA (Library Association). Če	knjižnica	kopira za svojega uporabnika ali za potrebe medknjižničneizposoje	K 1999_1_PZ 286

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani