knjižnica (801-900)

opreme v knjižnice, zlasti pa s programom Šolska	knjižnica,	ki s pomočjo enkratnega računalniškega vnosa	K 1997_2_3_MZJ 120
spretnosti. Šole imajo računalniški program Šolska	knjižnica	in to različne verzije, 3.11, 4.00,4.11,4.12	K 1997_2_3_MZJ 127
tega da imata zadnji verziji programa Šolska	knjižnica,	že vključeni v COBISS/OPAC kot pridruženi članici	K 1997_2_3_MZJ 128
potrebne klasične kataloge (AIK,UDK,naslovni), ena	knjižnica	pa ima samo računalniške kataloge.Vse knjižnice	K 1997_2_3_MZJ 131
sta tudi pridruženi članici COBISS/OPAC, ena	knjižnica	pa ima verzijo 3.11 programa Šolska knjižnica	K 1997_2_3_MZJ 133
knjižnica pa ima verzijo 3.11 programa Šolska	knjižnica.	Dve knjižnici imata avtomatizirano izposojo,	K 1997_2_3_MZJ 133
izposojo, izposojata s pomočjo črtne kode, ena	knjižnica	pa še retrospektivno vnaša v računalnik knjižnično	K 1997_2_3_MZJ 134
INFORMATIKA Marko Nemec-Pečjak, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Napredek informacijsko	K 1997_2_3_NPM 0
Procesi, primerni za delo na domu V povprečju ima	knjižnica,	ki opravlja knjižničarsko in informacijsko dejavnost	K 1997_2_3_NPM 23
prihranke pri letnih obratovalnih stroških: o - mala	knjižnica	(od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) letni prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
390 m ) letni prihranek vsaj 2%; 2 - srednja	knjižnica	(od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
domu, 3940 m ) prihranek vsaj 3%; 2 - velika	knjižnica	(od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 58
to je pri investicijskih stroških: 2 - mala	knjižnica	(od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
domu, 390 m ) prihranek vsaj 3%; 2 - srednja	knjižnica	(od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
domu, 3940 m ) prihranek vsaj 2%; 2 - velika	knjižnica	(od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek	K 1997_2_3_NPM 59
USPEH dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek V knjižnice se še vedno namešča	K 1997_2_3_NS 0
informacijskih virov in knjižničnega gradiva. Zato	knjižnica	uresničuje svojo vlogo pri spreminjanju predstavniške	K 1997_2_3_NS 7
in jo ovrednotiti z očmi okolja: kaj je on oz.	knjižnica	naredila za okolje in ne samo, kaj je naredila	K 1997_2_3_NS 12
prenosljivi, ponovljivi in nezamenljivi. S tem se	knjižnica	bistveno razlikuje od privatnega sektorja, ki	K 1997_2_3_NS 16
knjigi njenega bralca, spoštuj uporabnikov čas,	knjižnica	je rastoči organizem (ALA, 1986, str. 691).Knjižničar	K 1997_2_3_NS 36
2.2. Delavec v šolski knjižnici in razredna	knjižnica	Razredna knjižnica je za razvoj bralne pismenosti	K 1997_2_3_NS 59
šolski knjižnici in razredna knjižnica Razredna	knjižnica	je za razvoj bralne pismenosti pomemben dejavnik	K 1997_2_3_NS 59
rezultatov učencev. Nas je zanimalo, ali razredna	knjižnica	kot pomemben dejavnik bralnega razvoja uspešneje	K 1997_2_3_NS 61
znaša 10 točk v primeru, koje na šoli razredna	knjižnica.	Ta razlika je manjša od razlike, ki znaša 19 točk	K 1997_2_3_NS 68
drug dejavnik, v našem primeru je to razredna	knjižnica,	in mu izboljša učinkovitost.Razredna knjižnica	K 1997_2_3_NS 70
knjižnica, in mu izboljša učinkovitost. Razredna	knjižnica	dobro dopolnjuje pomanjkljivo organizacijo in	K 1997_2_3_NS 71
knjižnicah, kadar je učencem dostopna tudi razredna	knjižnica.	Omenili smo že priporočila stroke za zaposlovanje	K 1997_2_3_NS 73
Delavec v šolski knjižnici in splošnoizobraževalna	knjižnica	Če je šolska knjižnica v osnovni šoli zagotovilo	K 1997_2_3_NS 76
in splošnoizobraževalna knjižnica Če je šolska	knjižnica	v osnovni šoli zagotovilo, da se bo vsak prebivalec	K 1997_2_3_NS 76
osnovna šola obvezna, je splošnoizobraževalna	knjižnica	možnost, da se bo vanjo vračal vse življenje	K 1997_2_3_NS 76
pouka; več možnosti jim splošnoizobraževalna	knjižnica	nudi tudi z uporabo gradiva v sami knjižnici	K 1997_2_3_NS 83
knjižničarji opozarjajo; skratka, splošnoizobraževalna	knjižnica	daje več možnosti za prebujanje potrebe po branju	K 1997_2_3_NS 83
je bila učencem dostopna splošnoizobraževalna	knjižnica,	manjša (9 točk).Šolski knjižničaručitelj dobi	K 1997_2_3_NS 85
RAZISKOVALCEV Lenka Perko, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Prispevek poudarja	K 1997_2_3_PL 0
mladih raziskovalcev, razgovorih s študenti: -	knjižnica	se mora začeti obnašati kot podjetje na trgu	K 1997_2_3_PL 48
Reklama knjižnice je lahko že to, da ima vsaka	knjižnica	vsaj prospekt o lastni dejavnosti, kakor tudi	K 1997_2_3_PL 53
objava v sredstvih javnega obveščanja...). Vsaka	knjižnica	naj ima seznam tudi drugih knjižnic iz lastnega	K 1997_2_3_PL 55
celo mentorji oz. somentorji raziskovalcem); -	knjižnica	je lahko kraj, kjer se srečujejo mentorji mladih	K 1997_2_3_PL 62
na Gimnaziji Celje-Center slovesno odprta nova	knjižnica,	ena najmodernejših v Sloveniji.Za knjižničarko	K 1997_2_3_SJ 57
INTERESOV BRALCEV Desanka Tavčar-Pernek, Mariborska	knjižnica	Povzetek V prispevku skušam opozoriti na pomembno	K 1997_2_3_TPD 0
Med mnogimi vrstami knjižnih razstav, ki jih	knjižnica	lahko pripravlja, lahko izdvojimo dve osnovni	K 1997_2_3_TPD 28
sicer: razstavo dragocenosti in raritet, ki jih	knjižnica	hrani, in pa razstavo novitet, ki jih prejema	K 1997_2_3_TPD 28
za predstavitev zunanjih ustvarjalcev, ki jih	knjižnica	povabi, da razstavljajo, ali pa svojo razstavo	K 1997_2_3_TPD 35
razstavah predstavlja prostor, saj ima le malokatera	knjižnica	ustrezen prostor, ki bi ustrezal pogojem, ki	K 1997_2_3_TPD 36
ustaljena oblika afirmacije knjižnice, s katero	knjižnica	omogoča predstavitev znanih in neznanih literatov	K 1997_2_3_TPD 47
možnost za svojo javno predstavitev. Seveda pa	knjižnica	stremi za tem, da pripravlja literarne večere	K 1997_2_3_TPD 49
organiziramo v knjižnici velja, da mora imeti	knjižnica	zanje ustrezne razstavne in druge prostore, v	K 1997_2_3_TPD 58
v uporabo knjižnice, pomembno pa je tudi, da	knjižnica	sama povabi ciljne skupine (predšolske in šolske	K 1997_2_3_TPD 61
je pomembna oblika dejavnosti, s katero lahko	knjižnica	direktno vpliva na bralca.Pomembno je, da skrbimo	K 1997_2_3_TPD 71
strani na internetu, na katerih se predstavlja	knjižnica	kot ustanova v celoti, predstavlja svoje oblike	K 1997_2_3_TPD 77
bolj uporabljena in primerna za čas, v katerem	knjižnica	v tem trenutku eksistira. 3.Skupina za dejavnosti	K 1997_2_3_TPD 78
(njeno javnostjo)."2 Ce povzamemo te besede:	knjižnica	lahko pripravi še tako dober "proizvod", vendar	K 1997_2_3_TPD 91
pa izpeljati še vrsto različnih aktivnosti, bo	knjižnica	uživala sloves ustanove, ki svojim obiskovalcem	K 1997_2_3_TPD 95
odrasle bralce v Mariborski knjižnici, kije splošna	knjižnica	s 17 enotami, od katerih so trije oddelki za	K 1997_2_3_TPD 109
obvestimo javnost, predvsem šole. Mariborska	knjižnica	ima izdelano tudi domačo stran na internetu,	K 1997_2_3_TPD 133
Zaključek Z gotovostjo lahko trdimo, da je	knjižnica	s svojo osnovno dejavnostjo konec 20. stoletja	K 1997_2_3_TPD 145
knjigi in knjižničarstvu, se zavedamo, da je	knjižnica	tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih	K 1997_2_3_TPD 146
bibliotekarstvo, Ljubljana in Mirko Nidorfer, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Avtor obravnava razvojna predvidevanja	K 1997_2_3_UJ 0
razpolago vaščanom globalne svetovne vasi. Klasična	knjižnica	bo ob teh možnostih videti prav nebogljena, negibna	K 1997_2_3_UJ 49
Lidija Vodopivec in Maja Vihar, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek V Sloveniji se	K 1997_2_3_VL_VM 0
je potrebno bazo s ponudbo naslovov, kijih ima	knjižnica	tudi v elektronski obliki ter omogočiti dostop	K 1997_2_3_VL_VM 60
dopustu, na vlaku in še kje. Primer iz prakse :	knjižnica	ETH ima 3 javna mesta za dostop, pa njihovi ljudje	K 1997_2_3_VL_VM 75
usluge uporabnikom. Tu so vprašanja kot ali ima	knjižnica	vso potrebno opremo (strojno in programsko),	K 1997_2_3_VL_VM 90
posledicami pa nas zanima predvsem, kako lahko	knjižnica	izvaja kontrolo, kaj njeni uporabniki počno z	K 1997_2_3_VL_VM 95
ni problemov. Če tega ni in pride do kršitve (	knjižnica	tega npr. niti ne zazna), nam lahko založnik	K 1997_2_3_VL_VM 97
plačati. Navednih je nekaj osnovnih vzorcev, vsaka	knjižnica	pa bo sklepala pogodbe glede na svoj specifični	K 1997_2_3_VL_VM 106
vrsto in višino plačila licence. - uporabnik:	knjižnica	/ institucija / podjetje lahko dovoli dostop	K 1997_2_3_VL_VM 108
priložen software to omogočal, bo založnik (ali	knjižnica)	lahko sam kontroliral uporabo.Ena možnost je	K 1997_2_3_VL_VM 135
priimek uporabnika.., Kjer pa softvvara ni, bo npr.	knjižnica	težko garantirala pošteno uporabo.Delna rešitev	K 1997_2_3_VL_VM 137
osameznika. S knjižničarskega (nabavnega) vidika mora	knjižnica	(oz. institucija, plačnik e-revij) dobiti povratno	K 1997_2_3_VL_VM 140
in še kaj! 8. Arhiviranje Tiskano obliko je	knjižnica	kupila v trajno last.S CDji je stvar že drugačna	K 1997_2_3_VL_VM 144
Založniki sami, knjižnice, agenti, nacionalna	knjižnica,	na lokalnem strežniku?Dokler stvari niso jasno	K 1997_2_3_VL_VM 156
KNJIŽNIČARSTVA dr. Matjaž Žaucer, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Selitev knjižnice	K 1997_2_3_ZM 0
odmevov v javnosti. 0. Uvod Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani (CTK) bo po sklepu vlade	K 1997_2_3_ZM 3
načrtovani novogradnji se je Centralna tehniška	knjižnica	zaradi zelo kritičnih prostorskih razmer pred	K 1997_2_3_ZM 4
zgradbe - s preselitvijo v začasne prostore. Če je	knjižnica	želela izkoristiti enkratno priložnost za preselitev	K 1997_2_3_ZM 5
gradiv in obstoj knjižnice. Centralna tehniška	knjižnica	je bila ob NUK ena zadnjih knjižnic v Sloveniji	K 1997_2_3_ZM 14
najrazličnejših razlogov ni nikoli prišlo 3 in	knjižnica	je lahko reševala prostorsko stisko le tako,	K 1997_2_3_ZM 18
zgradbi, sedaj imenovani UKL, dobila tehniška	knjižnica	prvo etažo in potrebna skladišča.Ker seje Centralna	K 1997_2_3_ZM 24
potrebna skladišča. Ker seje Centralna tehniška	knjižnica	priključila projektu kasneje, ni sodelovala pri	K 1997_2_3_ZM 25
knjižnice. CTK upa, da bo z zgraditvijo te zgradbe	knjižnica	končno dobila dovolj velike in funkcionalne prostore	K 1997_2_3_ZM 29
zelo pereč in je povzročal njeno stagnacijo, se	knjižnica	ni sprijaznila s čakanjem na novo zgradbo, ampak	K 1997_2_3_ZM 31
prostore. Odločiti se je bilo potrebno, ali	knjižnica	čaka na novo zgradbo UKL ali izkoristi priložnost	K 1997_2_3_ZM 34
leto dni. LB HIPO je v tem času ugotovil, da bi	knjižnica	v stolpnici s svojo dejavnostjo motila druge	K 1997_2_3_ZM 50
sredstva za preselitev v rokah vladne službe,	knjižnica	ni mogla sama vplivati na nobeno stvar, tudi	K 1997_2_3_ZM 60
o vsem odločali. 4. Zaključek S selitvijo je	knjižnica	pridobila dve tretjini dodatnih prostorov glede	K 1997_2_3_ZM 154
mag. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Prispevek govori o namenu	K 1997_4_AM 0
lektualnih potencialih (virih) določene dežele. Vsaka	knjižnica	naj bi zbirala numerične podatke o svoji knjižnični	K 1997_4_AM 65
in rast knjižnične zbirke, npr. katero gradivo	knjižnica	ima, kako velika je zbirka, kakšen je delež posameznih	K 1997_4_AM 77
storitvami knjižnice. Zbrane podatke uporablja	knjižnica	za svoje interne potrebe in tudi za potrebe svojega	K 1997_4_AM 81
podatkih. V prvem poglavju so definirani pojmi:	knjižnica,	upravna enota in enota knjižnice, zbirka, letni	K 1997_4_AM 140
najprej definicije in sicer za: - knjižnice (	knjižnica,	upravna enota, enote knjižnice; nacionalna knjižnica	K 1997_4_AM 170
knjižnica, upravna enota, enote knjižnice; nacionalna	knjižnica;	knjižnica visokošolske ustanove; specialna knjižnica	K 1997_4_AM 170

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani