knjižnica (901-1.000)

enota, enote knjižnice; nacionalna knjižnica;	knjižnica	visokošolske ustanove; specialna knjižnica; druga	K 1997_4_AM 170
knjižnica; knjižnica visokošolske ustanove; specialna	knjižnica;	druga pomembna nespecializirana knjižnica; splošna	K 1997_4_AM 170
specialna knjižnica; druga pomembna nespecializirana	knjižnica;	splošna knjižnica; šolska knjižnica; potujoča	K 1997_4_AM 170
pomembna nespecializirana knjižnica; splošna	knjižnica;	šolska knjižnica; potujoča knjižnica) - knjižnične	K 1997_4_AM 170
nespecializirana knjižnica; splošna knjižnica; šolska	knjižnica;	potujoča knjižnica) - knjižnične zbirke (nabava	K 1997_4_AM 170
splošna knjižnica; šolska knjižnica; potujoča	knjižnica)	- knjižnične zbirke (nabava gradiva; audiovizualni	K 1997_4_AM 170
pri prošnjah za finančna sredstva. Zato mora	knjižnica	..."voditi skrbno strokovno sestavljeno statistiko	K 1997_4_AM 203
zanimanja, osupne marsikdo, ko izve, da je ta ali ona	knjižnica	izposodila npr. dva in pol kilometra knjig v	K 1997_4_AM 207
in kakšne informacije ter iz katerih virov je	knjižnica	posredovala; kdo je posredoval informacije; koliko	K 1997_4_AM 213
letih in ga podkrepil z indeksi. Letno poročilo	knjižnica	praviloma posreduje čim večjemu številu uporabnikov	K 1997_4_AM 223
str. 139). Navedeno je, da republiška matična	knjižnica	vsako leto zahteva podatke o gradivu, uporabnikih	K 1997_4_AM 234
knjižnicah (1961) je prvič zapisal, da matična	knjižnica	na svojem območju, med drugim "...vodi registracijo	K 1997_4_AM 250
pozoren na to, da bo kazalec res meril tisto, kar	knjižnica	želi meriti (veljavnost); da bo dal uporabne	K 1997_4_AM 302
zahteval več naporov in sredstev, kot jih je	knjižnica	pripravljena (sposobna) vložiti; da bo znanje	K 1997_4_AM 302
ki so potrebni za izračune, zadostno in da bo	knjižnica	z uporabo kazalcev prišla do podatkov, ki jih	K 1997_4_AM 302
je treba uspešnost presojati v luči tega, kaj	knjižnica	želi doseči (oz. njenih programskih ciljev).	K 1997_4_AM 303
ETNOLOGIJE (2. del) Jerneja Hederih, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Prvi del članka temelji na pregledu	K 1997_4_HJ 0
nekoliko splošnejšega in poljudnejšega značaja,	knjižnica	K3 je specialna etnološka knjižnica, kijo obiskujejo	K 1997_4_HJ 33
značaja, knjižnica K3 je specialna etnološka	knjižnica,	kijo obiskujejo skoraj izključno etnologi.Gesla	K 1997_4_HJ 33
so prevzeta iz vzajemnega kataloga Cobib, peta	knjižnica	gesli v lokalnem računalniškem okolju.V nekaterih	K 1997_4_HJ 34
vse tu in tam izpostavijo kak vidik, etnološka	knjižnica	pa nudi svojim uporabnikom zelo natančna, izčrpna	K 1997_4_HJ 49
ponavadi iščejo zelo ozko področje. Je pa specialna	knjižnica	manj zgovorna na višjem hierarhičnem nivoju,	K 1997_4_HJ 51
možnosti knjižnične izposoje in nenazadnje -	knjižnica	mu postane prijeten kraj igre in znanja, ki ga	K 1997_4_KS 228
Barbara še v mali šoli, so jih vzgojiteljice in	knjižnica	navdušili za projekt KORAKI DO KNJIGE, za pridobitev	K 1997_4_KS 244
priznanja za MAVRIČNO RIBICO. Barbari sicer	knjižnica	ni bila neznana, saj je v knjižnico hodila s	K 1997_4_KS 245
medvedkih, v eni zgodbici pa o sovici. Ob končuje	knjižnica	pripravila zaključek, na katerem je nastopal	K 1997_4_KS 250
Novem mestu, ki je tudi naša občinska matična	knjižnica.	Za tako obliko sodelovanja smo se odločili zato	K 1997_4_KS 268
knjižnic na Primorskem Ivan Markovič, Osrednja	knjižnica	Srečka Vilharja, Koper Povzetek Prispevek predstavlja	K 1997_4_MI 0
minoritskega samostana v Piranu, zgodba zase pa je	knjižnica	Gimnazije G.R.Carli v Kopru.Ta izobraževalna	K 1997_4_MI 21
ukazu župana Niccoloja Maniaga. Novoustanovljena	knjižnica	se je hitro krepila zahvaljujoč donacijam bogatih	K 1997_4_MI 31
umetnin in dober del Biblioteche civiche, tako daje	knjižnica	izgubila svoja najdragocenejša dela.3 Tudi Izola	K 1997_4_MI 33
knjižnico in knjige pošiljala tudi po vaseh.5 Ta	knjižnica	nemara ni imela sreče in vsa njena leta niso	K 1997_4_MI 45
čitalnico.7 Že leta 1867 je bila ustanovljena ljudska	knjižnica	v Kanalu, leta 1874 ljudska knjižnica v Kobaridu	K 1997_4_MI 48
ljudska knjižnica v Kanalu, leta 1874 ljudska	knjižnica	v Kobaridu in leta 1878 v Bovcu.8 Leta 1862 so	K 1997_4_MI 48
stavbo knjižnice. Leta 1980 je zgrajena nova	knjižnica	in poimenovana po Cirillu Kosmaču (Filli, Knjižničarstvo	K 1997_4_MI 75
Tolminskem, 1968, Korže- Strajnar, Zgrajena je nova	knjižnica	v Tolminu, 1980) 10 Leta 1920 se je društvo Prosveta	K 1997_4_MI 75
1905-07 se je ustanovila tudi Lavričeva javna	knjižnica	in čitalnica v Ajdovščini, za katero lahko trdimo	K 1997_4_MI 82
tudi njen prvi knjižničar. Leta 1946 je Ljudska	knjižnica	delovala kot posebna enota pri Okrajnem prosvetnem	K 1997_4_MI 86
svetu, leta 1948 pa je ustanovljena Študijska	knjižnica	Postojna, ki ob ustanovitvi šteje 11.715 enot	K 1997_4_MI 86
Študijsko knjižnico leta 1957 nasledi Mestna	knjižnica	Postojna.Leta 1965 odpre podružnico Pivka, leta	K 1997_4_MI 87
uničiti. Knjižničarski odbor je to izvedel in	knjižnica	je prek noči izginila....Po vojni, 1945, je j	K 1997_4_MI 98
centralne knjižnice edinole Ljudski oder, čigar	knjižnica	je štela leta 1914 okrog 5000 zvezkov, in knjižnica	K 1997_4_MI 110
knjižnica je štela leta 1914 okrog 5000 zvezkov, in	knjižnica	Slavjanskega društva s 4000 zvezki.Te vse so	K 1997_4_MI 110
Po prvi svetovni vojni je bila v Trstu (1919)	knjižnica	Ljudskega odra največja slovenska knjižnica na	K 1997_4_MI 116
knjižnica Ljudskega odra največja slovenska	knjižnica	na Primorskem in matica 64 stalnih in dveh potovalnih	K 1997_4_MI 116
osnovana Kulturna zveza. Še naprej pa je delovala	knjižnica	Delavskega bralnega društva. Leta 1922 so bile	K 1997_4_MI 118
knjižnico v Gorici je uničila prva svetovna vojna,	knjižnica	Slavljanske čitalnice v Trstu je zgorela v požigu	K 1997_4_MI 126
knjižnic":15 Po Kjudrovi zaslugi se Tornajska	knjižnica	lahko ponaša z največjo in najbogatejšo zbirko	K 1997_4_MI 134
trije ločeni fondi: duhovniška oz. župnijska	knjižnica,	Kjudrova osebna knjižnica in Požarjeva knjižnica	K 1997_4_MI 135
duhovniška oz. župnijska knjižnica, Kjudrova osebna	knjižnica	in Požarjeva knjižnica.Danes se knjižnica nahaja	K 1997_4_MI 135
knjižnica, Kjudrova osebna knjižnica in Požarjeva	knjižnica.	Danes se knjižnica nahaja v Srednji verski šoli	K 1997_4_MI 135
osebna knjižnica in Požarjeva knjižnica. Danes se	knjižnica	nahaja v Srednji verski šoli v Vipavi (Škrabar	K 1997_4_MI 136
v Vipavi (Škrabar, Albin Kjuder in Tornajska	knjižnica,	1993) Vilhar, op. cit, 1961,str. 11; povzeto	K 1997_4_MI 136
v Novi Gorici ustanovljena Okrajna študijska	knjižnica	s sedežem v Šempetru."0 Prvo študijsko knjižnico	K 1997_4_MI 167
osnoval ljudski odbor. Leta 1964 postane Matična	knjižnica,	leta 1983 pa Knjižnica Maksa Samsa. 20 Naslednje	K 1997_4_MI 168
pa Knjižnica Maksa Samsa. 20 Naslednje leto se	knjižnica	seli v Vrtojbo, sredi 1952. leta se preseli v	K 1997_4_MI 168
prostore v trgovskem centru. 1970. leta se Goriška	knjižnica	preimenuje v Goriško knjižnico Franceta Bevka	K 1997_4_MI 168
Bevka. Leta 1966 začenja s svojim delom potujoča	knjižnica.	..V svojem razvoju beleži GK nekaj hudih kriz	K 1997_4_MI 169
centra, tako da je v prvem letu življenja štela	knjižnica	kakih 4000 knjig. (...) svoje fonde je krepila	K 1997_4_MI 174
nedvomno dal obvezni primerek, ki ga je Študijska	knjižnica	prejemala od maja leta 1945 (Rajer, 1963, str	K 1997_4_MI 175
leta 1945 (Rajer, 1963, str. 42) 22 Študijska	knjižnica	v Kopru je nastala s fuzijo bivše italijanske	K 1997_4_MI 175
civica) in slovenskih knjižnih skladov, ki jih je	knjižnica	dobila od Vojne uprave ter z nakupi novih knjig	K 1997_4_MI 175
ljudskega odbora v Kopru in dobila naziv "Študijska	knjižnica"	.Stara koprska mestna knjižnica je bila ustanovljena	K 1997_4_MI 178
"Študijska knjižnica". Stara koprska mestna	knjižnica	je bila ustanovljena leta 1882, zrastla pa je	K 1997_4_MI 179
separata po 1956. letu prišli tudi Grisonijeva	knjižnica	in fond Zbirni center knjig v Portorožu. Grisonijeva	K 1997_4_MI 180
Zbirni center knjig v Portorožu. Grisonijeva	knjižnica	(približno 5.000 zvezkov) je bila last grofa	K 1997_4_MI 180
lastnikom, del gradiva pa je prevzela Mestna	knjižnica	v Kopru.. 23 V Sežani ima knjižničarstvo bogato	K 1997_4_MI 184
vir: neizdan dokument, ki ga hrani Kosovelova	knjižnica)	.Občinsko ljudsko knjižnico so Sežančani ustanovili	K 1997_4_MI 185
letnici Mestne knjižnice Piran, 1996). 25 Ljudska	knjižnica	Izola je bila ustanovljena leta 1958.Izolska	K 1997_4_MI 187
Izola je bila ustanovljena leta 1958. Izolska	knjižnica	je prvotno delovala v sklopu prosvetnega društva	K 1997_4_MI 188
INFORMACIJ V KNJIŽNICI Miro Pušnik, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Obsežnost svetovnega	K 1997_4_PM 0
vrednotimo tudi tiskane. V CTK (Centralna tehniška	knjižnica)	smo soočeni z vse večjimi potrebami uporabnikov	K 1997_4_PM 7
informacijskih znanosti, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Ljubljana, Maribor, Ljubljana, 1990. 7 Program	K 1997_4_SM 37
razvoja slovenskih šolskih knjižnic. V: Šolska	knjižnica,	5(3) 1995, str. 4-27. 2.9 Opremljanje specialnih	K 1997_4_SM 49
potrebno posebej argumentirati oziroma jih ima vsaka	knjižnica	možnost reševati tako, da zapise prenaša in oblikuje	K 1997_4_SM 80
naslednje knjižnice: Narodna in univerzitetna	knjižnica	iz Ljubljane (248.208), Jugoslovanski bibliografski	K 1997_4_SM 133
institut iz Beograda (110.875), Univerzitetna	knjižnica	Maribor (95.222), Biblioteka Matice srpske iz	K 1997_4_SM 133
iz Novega Sada (91.884) in Centralna tehniška	knjižnica	iz Ljubljane (65.470). Po številu redigiranih	K 1997_4_SM 133
iz Maribora (3.545) in Osrednja družboslovna	knjižnica	Jožeta Goričarja iz Ljubljane (3.200). 5.3 Število	K 1997_4_SM 134
prisluhniti in svetovati alternativne rešitve (druga	knjižnica,	drug knjižničar, Internet). 7.Vedenje knjižničarja	K 1998_1_AE_GE-etal 196
Podobno bi veljalo za poimenovanje "prosvetna	knjižnica"	, ki bi sicer označilo to prosvetljiteljsko vlogo	K 1998_1_CV 36
moremo zediniti, ali je to splošna ali javna	knjižnica.	Ker se je bistveno povečala tudi informacijska	K 1998_1_CV 37
med njimi tudi splošnoizobraževalna ali šolska	knjižnica.	Na prvi pogled se zdi, da daje zakon s tem, ko	K 1998_1_CV 102
pogoje za samostojno knjižnico. Vsaka samostojna	knjižnica	bi morala biti po profesionalnih standardih sposobna	K 1998_1_CV 107
da bodo iz njega razvidne naloge, kijih mora	knjižnica	opravljati in pogoji, kijih morajo država in	K 1998_1_CV 193
Knjižnica je bila ustanovljena kot Študijska	knjižnica	z uredbo ministrstva za prosveto o ustanovitvi	K 1998_1_MI 6
okrožje (Uradni list št. 19-87 1946). Študijska	knjižnica	Mirana Jarca je bila ustanovljena kot kulturnoznanstvena	K 1998_1_MI 7
katalog je bil javni in unikaten, ker internega	knjižnica	ni vodila.Pri klasificiranju in izdelavi tega	K 1998_1_MI 40
družbenih ved. Izdala Narodna in univerzitetna	knjižnica	Obsega izbor vrstilcev, ki so bili objavljeni	K 1998_1_MI 46
lasifikator odloča za ožjo ali širšo shemo UDK. Če ima	knjižnica	nad 100.000 knjig, pa tudi drugo gradivo (AV	K 1998_1_MI 96
Katalog je živ organizem. Tako kot	knjižnica	raste in se razvija.V prvih letih shema decimalne	K 1998_1_MI 127
samostojno obvladati. Zato sodobna mladinska	knjižnica	sistematično izvaja svoja knjižno vzgojna prizadevanja	K 1998_1_MK 16
oblikah skupinske knjižne vzgoje, ki jih sodobna	knjižnica	prireja za otroke v predbralnem obdobju. Knjižnična	K 1998_1_MK 17
izvajanja projekta "Bralni palček", kasneje pa jo je	knjižnica	še dopolnjevala in začela izvajati tudi za druge	K 1998_1_MK 25
ki jih še ne poznajo oz. ne ločijo (knjigarna,	knjižnica;	prodajalec, knjižničar, kasete, videokasete ipd	K 1998_1_MK 70
Bologni, ki ga vsako leto organizira Pionirska	knjižnica	v Ljubljani. 3.Evalvacija Pri evalvaciji oz.	K 1998_1_MK 102
Vsakokrat opazujemo tudi odziv otrok in zato je	knjižnica	naredila tudi videoposnetek 9 ene od skupin.	K 1998_1_MK 140
DOBRIN dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Članek obravnava javne splošne	K 1998_1_NS 0
pojme danes najbolj univerzalno združuje splošna	knjižnica	1 s podporo nosilke knjižničnega informacijskega	K 1998_1_NS 9
knjižničnem informacijskem sistemu je splošna	knjižnica	središče neomejene dostopnosti knjižničnega gradiva	K 1998_1_NS 10

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani