knjižnica (1.301-1.400)

naročnik izpolniti obrazec. Ta obrazec naj bi	knjižnica	hranila 6 let od kopiranja, če bi ga v primeru	K 1999_1_PZ 287
avtorskih pravic. 9 jih meni, da je to izključno	knjižnica,	veliko pa je takih, ki nadzor porazdelijo med	K 1999_1_PZ 303
gimnazije. Pri tem ima dejavno vlogo šolska	knjižnica,	ki lahko s programom knjižničnihinformacijskih	K 1999_1_SM 1
Informacijska pismenost, izobraževanje in šolska	knjižnica	Temeljni cilji vzgojnoizobraževalnega delapoudarjajo	K 1999_1_SM 84
informacije niso monopol šolske knjižnice. Šolska	knjižnica	je le vhod v izobraževanje za uporabo knjižnice	K 1999_1_SM 92
obvladajo uporabo informacij. Zato mora biti	knjižnica	center reformnih prizadevanj izobraževanja, da	K 1999_1_SM 95
1 Knjižnično informacijska znanja Tudi šolska	knjižnica	išče ustrezno mesto v prenovi šolstva, da bo	K 1999_1_SM 111
osrednjega prostora za učenje. Osnovnošolska	knjižnica	ima pri tem pomembno vlogo, saj lahko v učencih	K 1999_1_SM 136
informacijskega procesa dijaki spoznajo, da je	knjižnica	orodje za vseživljenjsko učenje.Učencem lahko	K 1999_1_SM 158
procesa, to je učencev in učiteljev, potem šolska	knjižnica	ne izpolnjuje svoje temeljne naloge, da "sistematično	K 1999_1_SM 269
delovanje vsakega posameznika v 21. stolequ. Šolska	knjižnica	je nujni sestavni del prenovljene šole, vključena	K 1999_1_SM 281
poudarkom na uporabi knjižnice. Vsaka šola in šolska	knjižnica	na osnovi učnega načrta KIZ pripravi in oblikuje	K 1999_1_SM 296
omogočilavseživljenjsko učenje. Osnovnošolska	knjižnica	ima lahko pri tem pomembno vlogo, vendar smo	K 1999_1_SM 300
Ambrožič, Jelka Kastelic, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Strokovni članek Abstrakt Pripadniki	K 1999_2_3_AM_KJ 0
kako naj iščejo literaturo v programu Šolska	knjižnica	(lokalni katalog nase knjižnice) in preko terminala	K 1999_2_3_BM 13
knjžnica Gimnazije Poljane prva vzorčna šolska	knjižnica	v Sloveniji, ki se je s svojo prostorsko in vsebinsko	K 1999_2_3_BM 19
odkrivanja informacij jim nudi tako sodobno opremljena	knjižnica.	Sedaj svetujejo tudi dijakom, kako naj iščejo	K 1999_2_3_BM 22
To je lahko v knjižničarstvu npr. posamezna	knjižnica,	opis njenega delovanja.Takšen primer je izčrpno	K 1999_2_3_JP 157
ožjega področja specialnih knjižnic. Specialna	knjižnica	posreduje uporabnikom: 1. primarne dokumente	K 1999_2_3_JP 217
Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska	knjižnica	Strokovni članek Abstrakt Sodobne organizacije	K 1999_2_3_KCA 0
poslovnemu okolju. Taka organizacija je tudi	knjižnica,	ki mora biti kot informacijsko središče, za svoje	K 1999_2_3_KCA 1
možnosti za najučinkovitejše delovanje tista	knjižnica,	katere organizacijska struktura je najbližja	K 1999_2_3_KCA 125
na organizacijsko strukturo knjižnice Kadar je	knjižnica	v sestavi druge organizacije, bodisi raziskovalne	K 1999_2_3_KCA 127
organizacijske strukture, pri kateri ima tudi	knjižnica	svoje mesto, pogosto na nižjih ravneh.Glavni	K 1999_2_3_KCA 137
naravo dela in delavcev v knjižnici. Takšna	knjižnica	je zaprta, nefleksibilna in težko zadovoljuje	K 1999_2_3_KCA 145
motiviranosti. Tri leta po reorganizaciji je	knjižnica	uspešno delovala. 6.Zaključek V prispevku smo	K 1999_2_3_KCA 191
uporabnikov oziroma strank. Večjo prilagodljivost	knjižnica	doseže s pomočjo odprte in fleksibilne organizacijske	K 1999_2_3_KCA 194
preoblikovanja visokošolske knjižnice je predstavljena	knjižnica	Harwell G. Davis na univerzi Samford v Birminghamu	K 1999_2_3_KCA 198
in športne dejavnosti. Pri Zvezi deluje tudi	knjižnica,	ki ima približno 2600 knjižnih enot ter nekaj	K 1999_2_3_MZJ 47
v njihovem kraju deluje splošnoizobraževalna	knjižnica,	je z da odgovorilo 48 ali 70% anketiranih. Odstotki	K 1999_2_3_MZJ 84
knjižnice v lastnem okolju, čeprav jih 71% ve, da	knjižnica	v njihovem kraju deluje.Če bi tem 49% gluhih	K 1999_2_3_MZJ 92
potrebno, da bi njihova splošnoizobraževalna	knjižnica	organizirala kotiček ali oddelek namenjen zadovoljevanju	K 1999_2_3_MZJ 95
jim kazalo resno prisluhniti, saj vsaka uspešna	knjižnica	želi vključiti med svoje redne uporabnike čimveč	K 1999_2_3_MZJ 96
anketirancev ali 59% je menilo, da bi morala	knjižnica	za njihove potrebe imeti računalnikz možnostjo	K 1999_2_3_MZJ 127
tehnične pripomočke bi morala splošnoizobraževalna	knjižnica	imeti, da bi zadovoljila potrebe svojih gluhih	K 1999_2_3_MZJ 135
zajema celoto posebnih aktivnosti, s katerimi	knjižnica	zadovoljuje svoje potrebe in potrebe ciljnih	K 1999_2_3_SB_PZ 93
neučinkovitost. Z vrednotenjem primerjamo to, kar	knjižnica	dela, s tem, kar naj bi delala (poslanstvo) in	K 1999_2_3_SB_PZ 166
njeni kakovosti. Ugotoviti želimo, kako posamezna	knjižnica	ali cel sistem zadovoljuje njihove potrebe in	K 1999_2_3_SB_PZ 168
različnih okoljih ali časovnih obdobjih. Vsaka	knjižnica	ali informacijski center pa ima svoje posebnosti	K 1999_2_3_SB_PZ 214
managementa. Je eno od sredstev za presojo o tem, ali	knjižnica	izpolnjuje svoje cilje in naloge in ali so ti	K 1999_2_3_SB_PZ 290
predvsem za knjižnico. Če povzamemo, naj bi vsaka	knjižnica	na poti do uspeha: določila svoje poslanstvo	K 1999_2_3_SB_PZ 299
programom knjižničnih informacijskih znanj se šolska	knjižnica	že od 1. letnika dalje vključi v različne faze	K 1999_2_3_SM 2
na kakšen način se v to delo vključuje šolska	knjižnica	in knjižničar,in kakšna je pri tem njuna vloga	K 1999_2_3_SM 25
raziskovalnega dela (Knjižnična, 1998). 1.1 Šolska	knjižnica	v šoli, ki spodbuja raziskovanje Knjižnica je	K 1999_2_3_SM 37
gradiv, učitelji so vanjo vključeni tako, da jim	knjižnica	pomeni center poučevanja, učitelji gledajo na	K 1999_2_3_SM 45
leta v to delo sistematično vključi tudi šolska	knjižnica	in šolski knjižničar, zlasti v začetne faze poizvedovanja	K 1999_2_3_SM 71
viri za tovrstne naloge zelo specifični, šolska	knjižnica	ne more sama zadostiti vsem informacijskim potrebam	K 1999_2_3_SM 83
informacijskim potrebam za te vrste nalog. Zato se	knjižnica	že ves čas povezuje z Univerzitetno knjižnico	K 1999_2_3_SM 84
odobnejših informacijskih virov za te naloge. Šolska	knjižnica	se vključi v delo za razširjene eseje že v začetni	K 1999_2_3_SM 85
dobimo skupni seznam tem vseh dijakov, tako da ima	knjižnica	skupen pregled po predmetih in temah raziskovanja	K 1999_2_3_SM 87
to obliko raziskovanja se vključujeta šolska	knjižnica	in knjižničar.Ker gre običajno pri raziskovalnih	K 1999_2_3_SM 96
V literaturi smo namreč zasledili, da šolska	knjižnica	ne zaživi v polni meri tako dolgo, dokler je	K 1999_2_3_SM 103
raziskovalne spretnosti. 3.1.8 Kakšno vlogo ima šolska	knjižnica	pri spodbujanju raziskovalnega dela mladih?	K 1999_2_3_SM 121
mentorji in mladimi raziskovalci od začetka. Šolska	knjižnica	je po njihovem mnenju vodilni, usmerjevalni in	K 1999_2_3_SM 123
izdelavo novih. Pri raziskovanju pomeni šolska	knjižnica	tisti temelj, brez katerega ne gre, poleg tega	K 1999_2_3_SM 125
obrnejo nanjo in šele po tem drugam, zato je šolska	knjižnica	pomembna tudi zaradi povezav z drugimi knjižnicami	K 1999_2_3_SM 125
povezav z drugimi knjižnicami. Dobro urejena šolska	knjižnica	vpliva na dijake tudi motivacijsko, saj spodbuja	K 1999_2_3_SM 126
raziskovalnega dela, lahko sklepamo, da je šolska	knjižnica	11. gimnazije Maribor v strokovnem razvoju in	K 1999_2_3_SM 127
tudi pri drugih fazah raziskovanja. Šolska	knjižnica	ima po mnenju anketiranih učiteljev II. gimnazije	K 1999_2_3_SM 134
zlasti, če jo vodi sposoben knjižničar. Šolska	knjižnica	pri raziskovanju pomeni temelj, brez katerega	K 1999_2_3_SM 135
najprijetnejši - kraj, kamor rad zahaja. Ta	knjižnica	je zanj gotovo lepo oblikovan, prijeten prostor	K 1999_2_3_ZM 7
lahko izpeljemo misel, da še tako dobro založena	knjižnica	ne bo mogla opravljati svojega poslanstva, če	K 1999_2_3_ZM 10
tudi bibliotekarji svojo vlogo, saj mora sodobna	knjižnica	biti, kot temu pravimo, "uporabniku prijazna	K 1999_2_3_ZM 11
KNJIŽNICE Dr. Matjaž Žaucer, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Strokovni članek Abstrakt	K 1999_2_3_ZM1 0
največjih tehniških univerz v severni Evropi. Ta	knjižnica	se je po ugotovitvah, da cene periodike konstantno	K 1999_2_3_ZM1 26
že za 40% in da je zelo malo možnosti, da bi	knjižnica	lahko dobivala vse večja in večja finančna sredstva	K 1999_2_3_ZM1 26
odbora knjižnice in univerze že leta 1997, je	knjižnica	bistveno spremenila notranje poslovanje, zmanjšala	K 1999_2_3_ZM1 27
naloge. Ta preobrazba je bila možna, ker so bili	knjižnica	in njeni uporabniki že nekaj časa močno usmerjeni	K 1999_2_3_ZM1 28
izvajanje knjižničnih funkcij (8) pomeni, da	knjižnica	določene dejavnosti, ki jih je prej izvajala	K 1999_2_3_ZM1 31
objavo javnega razpisa. V razpisni dokumentaciji	knjižnica	točno specificira pogoje za oddajo del (naravo	K 1999_2_3_ZM1 81
za knjižnice odločati predvsem pragmatično:če	knjižnica	obdrži nadzor nad izvajanjem in kakovostjo dejavnosti	K 1999_2_3_ZM1 93
za celotno preobrazbo, je še vedno bolje, da	knjižnica	napreduje po korakih, kot da ne stori ničesar	K 1999_2_3_ZM1 114
predhodnih treh letih, se je s časom pokazalo, da	knjižnica	ni zadovoljna s kakovostjo njegove gradnje zbirk	K 1999_2_3_ZM1 126
do medsebojnega toženja, ki še ni končano, in	knjižnica	je zgubila znatna finančna sredstva.Od daleč	K 1999_2_3_ZM1 127
odločitev knjižnice, zelo verjetno pa je, da je	knjižnica	napravila dve bistveni napaki: oddala je gradnjo	K 1999_2_3_ZM1 128
se nekdo upokoji ali zapusti knjižnico, lahko	knjižnica	njegovo delo poveri zunanjim izvajalcem.Manj	K 1999_2_3_ZM1 146
vrednost (DDV), ki tovrstne storitve obdavčuje z 8%,	knjižnica	pa za javne storitve DDV-ja ne more zaračunati	K 1999_2_3_ZM1 155
carinskih postopkov knjižničnegagradiva, zato se	knjižnica	še ni odločila za spremembo poslovanja. Zaradi	K 1999_2_3_ZM1 157
avtomatiziranega knjižničnega sistema (COBIS5-a)	knjižnica	pravzaprav ni imela alternative ne v odločitvi	K 1999_2_3_ZM1 158
dela se je pokazalo kot zelo dobro to, da ima	knjižnica	majhno ekipo računalniškihstrokovnjakov, ki po	K 1999_2_3_ZM1 160
organiziranim čiščenjem. Slabše izkušnje je imela	knjižnica	z oddajo servisa fotokopiranja, ki ga jepo določenem	K 1999_2_3_ZM1 167
IDENTITETE SPLOŠNE KNJiŽNICE Sabino Fras, Mariborska	knjižnica,	Maribor Strokovni članek Abstrakt Odnosi z javnostmi	K 1999_4_FS 0
Verčič in Zavrl, 1997, str. 27) potrebuje tudi	knjižnica	nekoga, ki mora te različne poglede združevati	K 1999_4_FS 69
izdelek projekta izdelave celostne podobe, ki jo	knjižnica	naroči ali izdela. Dejstvo je, da si informacijo	K 1999_4_FS 97
poročilo" (Hunt,Gruning, 1995, str. 323), si	knjižnica	ne more privoščiti (ne finančno ne kadrovsko	K 1999_4_FS 109
prejeli: župani občin na območju, kjer deluje	knjižnica,	občinski delavci na področju družbenih dejavnosti	K 1999_4_FS 166
SLOVENIJI Alenka Kanič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Strokovni članek Abstrakt Včlanku je	K 1999_4_KA 0
politike zaposlovanja, ki sta ga skupaj pripravila	knjižnica	in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje	K 1999_4_KB 2
ponudbe. Razlogi za nastanek Borze Delavska	knjižnica	je od leta 1981, ko se je kot ena od enot pridružila	K 1999_4_KB 4
zelo hitro našli skupni jeZik. Vsodelovanju je	knjižnica	videla možnost nove dejavnosti, Zavod pa možnost	K 1999_4_KB 11
knjižnicah" Jeseni leta 1997 smo se povezale Osrednja	knjižnica	Celje, Mariborska knjižnica in KOŽ in skupaj	K 1999_4_KB 20
povezale Osrednja knjižnica Celje, Mariborska	knjižnica	in KOŽ in skupaj izdelale projekt z naslovom	K 1999_4_KB 20
če še traja. 3. Prostor in oprema Delavska	knjižnica	že s svojo osnovno ponudbo deluje na zelo omejenem	K 1999_4_KB 44
njeno ponudbo gledamo v kontekstu dejstva, da je	knjižnica	že pred časom presegla svojo klasično držo oz	K 1999_4_KB 78
Informacijskodokumentacijski center, Centralna ekonomska	knjižnica,	Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Strokovni	K 1999_4_KCA 0
knjižničarje. Koliko je resnična virtualna	knjižnica	in kakšni so trendi bodočega razvoja knjižnic	K 1999_4_KCA 7
namesto informacijskega skladišča visokošolska	knjižnica	vse bolj postaja informacijsko središče. Glavna	K 1999_4_KCA 55
neustreznega urnika (po 20. uri je malokatera	knjižnica	še odprta) ali zaradi dolgega čakanja na izposojena	K 1999_4_KCA 62
dostop in njegove pravice. V okviru projekta ima	knjižnica	nalogo, da z avtorji in založniki ureja avtorske	K 1999_4_KCA 75
različnih oblik sodelovanja med knjižnicami Vsaka	knjižnica	se trudi, da razvija čimbolj kakovostne storitve	K 1999_4_KCA 81

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani