knjižnica (1.001-1.100)

informacijskih sistemov. 1 Uporabljamo izraz splošna	knjižnica	namesto dosedanjega splošnoizobraževalna knjižnica	K 1998_1_NS 10
knjižnica namesto dosedanjega splošnoizobraževalna	knjižnica,	ki se zdi za današnje potrebe preozek, kljub	K 1998_1_NS 10
neprofitnost, brezplačnost za uporabnika. Splošna	knjižnica	je interesno področje države (vladnih organizacij	K 1998_1_NS 17
preslabo pozna vse možnosti, ki naj bi mu jih nudila	knjižnica.	Knjižnica je namreč tudi tista, ki mora z novostmi	K 1998_1_NS 53
knjižnico v vsako okolje in v vsako panogo in	knjižnica	je lahko tudi njen učinkovit promotor.4 - Upravljanje	K 1998_1_NS 104
kakšen način ter koliko in od kod lahko pričakuje	knjižnica	finančna sredstva, v kolikšni meri je načrtovan	K 1998_1_NS 105
zamudnina, izposojnina, obrabnina), s katerim	knjižnica	pridobiva lastna sred- stva 7, je lahko tak primer	K 1998_1_NS 110
javnega delovanja zmanjka časa. Zgodi se celo, da	knjižnica	podatkov o svojem delovanju ne predstavi javnosti	K 1998_1_NS 114
knjižnice (Novljan, 1997). 8 Tudi če bi bila	knjižnica	izključno državna ne pa v solastništvu ali lastništvu	K 1998_1_NS 122
pismenosti, povečevanje kulturnih potreb). Splošna	knjižnica	je s temi značilnostmi pravzaprav sinteza vseh	K 1998_1_NS 139
brezplačne. Razširjeno raven delovanja pa naj	knjižnica	načrtuje v skladu s potrebami svojega okolja	K 1998_1_NS 142
brez mreže in specialnih nalog v nji posamezna	knjižnica	ne more doseči istih ciljev kot tista npr. v	K 1998_1_NS 148
dejavnost. Uporabljamo izraz osrednja splošna	knjižnica	za knjižnico, ki deluje kot samostojni javni	K 1998_1_NS 152
na območju ene ali več občin. Izraz krajevna	knjižnica	uporabljamo za enoto osrednje splošne knjižnice	K 1998_1_NS 153
območju z najmanj 1500 prebivalci. Pokrajinska	knjižnica	je osrednja splošna knjižnica, ki s svojo dejavnostjo	K 1998_1_NS 154
prebivalci. Pokrajinska knjižnica je osrednja splošna	knjižnica,	ki s svojo dejavnostjo predstavlja splošno dostopnost	K 1998_1_NS 154
Novem mestu, na Ptuju in Ramah) z izrazom mestna	knjižnica	po označimo splošne osrednje knjižnice v mestih	K 1998_1_NS 154
z opredelitvijo pogojev za pridobitev naziva	knjižnica	v javnem delovanju in posodobljena pravila o	K 1998_1_NS 158
dostopnost informacij in tu naj bi bila splošna	knjižnica	navedena kot izjema, za katero določen predpis	K 1998_1_NS 159
srečevanja uporabnikov in dobrin, ki jih omogoča	knjižnica	tudi z uporabo interneta za medknjižnično izposojo	K 1998_1_NS 163
knjižničarstvo, ki jo opravlja Narodna in univerzitetna	knjižnica	in splošnoizobraževalne knjižnice na svojem območju	K 1998_1_NS 178
kot svetovalno vodila Narodna in univerzitetna	knjižnica	in skrbela tudi za izdajo aktualne strokovne	K 1998_1_NS 188
vrednotenje delovanja svoje knjižnice. Narodna	knjižnica	predstavlja v splošni dostopnosti kulturnih dobrin	K 1998_1_NS 198
knjižnic s financiranjem, usmerjanjem, in narodna	knjižnica	s hranjenjem (arhiviranjem) knjižničnega gradiva	K 1998_1_NS 203
Mag. Helena Pečko Mlekuš, Centralna tehniška	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Članek opisuje predvidene	K 1998_1_PMH 0
je odgovornost pri odločanju. Idealno je, če	knjižnica	in dobavitelj vzpostavita interaktivni proces	K 1998_1_PMH 14
dejavnosti oz. uspešnosti. Pri tem mora vsaka	knjižnica	vedeti, kakšna so njena pričakovanja in v kolikšni	K 1998_1_PMH 17
EC in 92/50/EC. V skladu z njima v razpisu	knjižnica	navede, kakšne podatke o dobavitelju potrebuje	K 1998_1_PMH 51
paketi, kakšne so omejitve v teži. Z razpisom	knjižnica	lahko določi, kakšne dodatne usluge pričakuje	K 1998_1_PMH 55
prednosti, kijih knjižnicam daje javni razpis: -	knjižnica	točno določi usluge, ki jih pričakuje od dobavitelja	K 1998_1_PMH 56
pogodbah. Kasneje se namreč lahko izkaže, da mora	knjižnica	posebej plačati usluge, za katere je veljalo	K 1998_1_PMH 62
najpomembnejših odločitev v procesu nabave. Če	knjižnica	ne preveri vseh referenc, se lahko izkaže, da	K 1998_1_PMH 67
pogajalsko skupino, financiranje pa ni enotno, vsaka	knjižnica	je neodvisna - neorganizirani konzorciji, ki	K 1998_1_PMH 109
najmanjše število naslovov, ki jih mora določena	knjižnica	naročiti. Proti izsiljevanju založnikov so nedavno	K 1998_1_PMH 112
KRIŽIŠČU KULTUR Magda Vremec-Ragusi, Goriška	knjižnica	Franceta Bevka, Nova Gorica Povzetek Povezovanje	K 1998_1_VRM 0
knjižnic; največja med njimi je Slovenska ljudska	knjižnica	Damira Feigla (KDF); - italijanski knjižnični	K 1998_1_VRM 179
informacijski sistem, ki ga predstavlja Goriška	knjižnica	Franceta Bevka (GKFB). Seveda pa ob teh najbolj	K 1998_1_VRM 179
predvsem Knjižnica Damira Feigla (KDF), saj ima ta	knjižnica	z delovanjem v dveh kulturnih sredinah največ	K 1998_1_VRM 189
sam kilometer, je zamejska in ne izseljenska	knjižnica.	S tem pa odpadejo tudi številni problemi, ki so	K 1998_1_VRM 194
mag. Nada Češnovar, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Slovenske specialne knjižnice	K 1998_2_3_CN 0
informacije delavcem matične organizacije. Specialna	knjižnica	mora koristiti predvsem organizaciji, ki jo je	K 1998_2_3_CN 9
uporabnikom, če je bilo tako dogovorjeno. Specialna	knjižnica	pogosto prerašča okvire knjižnice v klasičnem	K 1998_2_3_CN 10
lastnosti in postopke v tej knjižnici. Svoje cilje	knjižnica	opredeljuje običajno v raznih dokumentih svoje	K 1998_2_3_CN 13
organizacije oziroma stroke, kiji služi. Specialna	knjižnica	je glavni "prenašalec" znanja v določeni stroki	K 1998_2_3_CN 15
Obseg financ bo odvisen od tega, kako velika je	knjižnica,	kakšen je njen pomen v družbi in kakšna je njena	K 1998_2_3_CN 45
ustrezno višja finančna sredstva. Specialna	knjižnica	pridobiva sredstva iz lastne ustanove, plačil	K 1998_2_3_CN 47
za storitve in državnega proračuna. Če izvaja	knjižnica	javno službo, ji država zagotavlja proračunska	K 1998_2_3_CN 48
delavcev je seveda odvisno od tega, kakšna je	knjižnica	in kakšni so njeni cilji.Standard pravi, da naj	K 1998_2_3_CN 86
sodelujejo med seboj. Če opravlja specialna	knjižnica	informacijsko dejavnost kot javno službo, je	K 1998_2_3_CN 112
pogoji, ki jih določa MZT. Nesamostojna specialna	knjižnica	mora zbirati tudi gradivo matične ustanove. 6	K 1998_2_3_CN 113
ostalo, ker temu sledi. Tako se dogaja, da ima	knjižnica	v COBISSu 20 enot in trdi, da tako ni knjižnica	K 1998_2_3_CN 131
knjižnica v COBISSu 20 enot in trdi, da tako ni	knjižnica	ampak je samo informacijsko središče.Vprašamo	K 1998_2_3_CN 131
lahko to delo tudi uspešno izpelje. Specialna	knjižnica	ne sme biti namenjena preozkemu krogu uporabnikov	K 1998_2_3_CN 148
Kaj pravi standard? Specialna	knjižnica	naj ima primerne, dobro načrtovane, optimalno	K 1998_2_3_CN 160
začetne potrebe in dolgoročni razvoj. Specialna	knjižnica	mora biti posebej pozorna na zahteve glede računalniške	K 1998_2_3_CN 164
v katera se namerava vključiti. Ce specialna	knjižnica	opravlja knjižnično informacijsko dejavnost kot	K 1998_2_3_CN 166
usklajena s programsko opremo, na katero se veže	knjižnica.	V praksi so določene specialne knjižnice, ki	K 1998_2_3_CN 173
valitetneje postreči uporabnika. Kakovostna specialna	knjižnica	je posledica kakovostnega razvoja matične organizacije	K 1998_2_3_CN 182
Filozofska fakulteta, Osrednja humanistična	knjižnica	Oddelek za geografijo, Ljubljana Povzetek S pomočjo	K 1998_2_3_DPM 0
programa. Tudi priporočilo standarda, da naj	knjižnica	vsaj 25-30 % svojih letnih prihodkov usmeri v	K 1998_2_3_DPM 75
To so namreč tiste kategorije, kijih lahko	knjižnica	s kakovostjo poslovanja nenehno izboljšuje, medtem	K 1998_2_3_DPM 98
članica univerze, oddelčna ali fakultetna, osrednja	knjižnica)	, 2. neoddani ali slabo izpolnjeni vprašalniki	K 1998_2_3_DPM 117
kot v Mariboru ena sama, to je Univerzitetna	knjižnica.	Tudi ta podatek nedvomno priča o prednosti večjih	K 1998_2_3_DPM 136
že več kot desetletje (Popovič, 1987). Vsaka	knjižnica	bi morala delovati v skladu s svojim strateškim	K 1998_2_3_DPM 149
rednim (samo)ocenjevanjem svojega poslovanja mora	knjižnica	preverjati, kako uspešna je pri doseganju svojih	K 1998_2_3_DPM 150
učinkovitosti poslovanja knjižnic je veliko. Vsaka	knjižnica	si bo morala izdelati svoj seznam prioritetnih	K 1998_2_3_DPM 167
prioritetnih nalog. S konkretnimi rezultati bo potem	knjižnica	opozorila na svojo družbeno koristnost, pridobila	K 1998_2_3_DPM 178
1994. - Ljubljana, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	1995 Strokovna izhodišča za nacionalni program	K 1998_2_3_DPM 179
mag. Jelka Gazvoda, Narodna in univerzitetna	knjižnica	Ljubljana Povzetek V prispevku avtorica najprej	K 1998_2_3_GJ 0
knjižnic opisi del in nalog v fazi osnutka, ker	knjižnica	pričakuje potrditev nove sistemizacije, ki bo	K 1998_2_3_GJ 164
Salem, Ohio 3, ki je srednje velika splošna	knjižnica,	in poimenovanja pokli- cev, ki jih je za srednje	K 1998_2_3_GJ 227
Jamnik, Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Živost in učinkovitost bibliopedagoškega	K 1998_2_3_JT 0
pouka slovenskega jezika in književnosti, šolska	knjižnica,	predšolska vzgoja, gibanje bralne značke ipd	K 1998_2_3_JT 0
v Bralnem društvu Slovenije itd. Pionirska	knjižnica	v Ljubljani deluje na lokalnem, državnem in širšem	K 1998_2_3_JT 12
nekaterih postajališčih potujočih knjižnic. Vsaka	knjižnica	izvaja (ne glede na pogostost) po deset različnih	K 1998_2_3_JT 29
Ker niso standardizirane, se lahko zgodi, da	knjižnica	opusti izvajanje bibliopedagoških oblik, ker	K 1998_2_3_JT 37
omenjena strokovna srečanja, ki jih Pionirska	knjižnica	v Ljubljani pripravlja enkrat mesečno).Mladinski	K 1998_2_3_JT 41
moralo biti poudarjeno, kako pomembno je, da	knjižnica	ne le zasleduje in uvaja nove medije, ampak tudi	K 1998_2_3_JT 51
KNJIŽNIČARSTVU mag. Sandra Kurnik Zupanič, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Prispevek prikazuje razlike	K 1998_2_3_KZS 0
Filozofska fakulteta, Osrednja humanistična	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Normativi in standardi za	K 1998_2_3_LPA 0
NORMATIVIH ZA KNJIŽNICE Ivan Markovič, Osrednja	knjižnica	Srečka Vilharja, Koper Povzetek Med dosežke sodobne	K 1998_2_3_MI 0
začetek dela knjižnic 2.člen Splošno-izobraževalna	knjižnica	ima potreben obseg in izbor knjižničnih enot	K 1998_2_3_MI 68
knjigo na prebivalca na območju, za katero je	knjižnica	ustanovljena, vendar najmanj šest tisoč enot	K 1998_2_3_MI 68
knjiga na prebivalca na območju, za katero je	knjižnica	ustanovljena.Je to celotno število prebivalcev	K 1998_2_3_MI 70
prirastka knjižničnega gradiva upošteva, kadar	knjižnica	doseže (z nakupom, obveznim izvodom, darovi,	K 1998_2_3_MI 75
za začetek dela knjižnic 3.člen Osnovnošolska	knjižnica	ima potreben obseg in izbor knjižničnega gradiva	K 1998_2_3_MI 84
začetek dela knjižnic 8. člen Splošno-izobraževalna	knjižnica	izpolnjuje pogoje za začetek dela, če ima najmanj	K 1998_2_3_MI 87
knjižničarja ali knjižničarskega manipulanta. Šolska	knjižnica	izpolnjuje pogoje za začetek dela, če ima najmanj	K 1998_2_3_MI 88
manjšine, ker zagotavlja strokovni minimum, ki ga	knjižnica	potrebuje za opravljanje svojega dela. Vendar	K 1998_2_3_MI 90
in pisnim sporočanjem).^) Vendar digitalna	knjižnica	sama sploh ne postavlja zidu med tiskanim in	K 1998_2_3_PF_ST 11
in ali obstaja učinkovita glavna univerzitetna	knjižnica,	kar je najpogosteje v soodvisnosti. V tem pogledu	K 1998_2_3_PF_ST 47
Pogačnik, Medicinska fakulteta, Centralna medicinska	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Eksponentna rast biomedicinskega	K 1998_2_3_RHS_PS 0
, kjer ima vodilno vlogo ameriška Nacionalna	knjižnica	za medicino, ki tudi upravlja Nacionalno mrežo	K 1998_2_3_RHS_PS 29
knjižnico in nudi pomoč pri uporabi. Če pa je	knjižnica	del medicinskega centra ali univerzitetnega knjižničnega	K 1998_2_3_RHS_PS 54
ponudbo. Posebno vlogo imata Centralna medicinska	knjižnica	(CMK) in Inštitut za biomedicinsko informatiko	K 1998_2_3_RHS_PS 88
mag. Lenart Šetinc, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Avtor želi predstaviti temeljne	K 1998_2_3_SL 0
funkcionalno enotnost knjižničarstva le nacionalna	knjižnica	(matična služba NUK) ter skupni servis za računalniško	K 1998_2_3_SL 75
opravlja tudi univerzitetno funkcijo. Nacionalna	knjižnica	in Univerza v Ljubljani bi nato lahko uredili	K 1998_2_3_SL 117
razmerjih javnega zavoda narodna in univerzitetna	knjižnica,	MZT, 25.11.1997 (neobjavljeno gradivo) 36 Podrobneje	K 1998_2_3_SL 120
Finski situacija bolj zapletena, ker univerzitetna	knjižnica	opravlja tudi nacionalno funkcijo in ne obratno	K 1998_2_3_SL 120

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani