Korpus bibliotekarstva
to nakopičeno znanje preraste v spoznanje, da | knjižnica | in zaposleni v njej niso sami sebi namen.Da vse | K 1997_2_3_FS 29 |
zajeti. Z njeno pomočjo moramo spoznati: - kako | knjižnica | deluje, - kako je organizirana, - kako privabiti | K 1997_2_3_FS 41 |
knjižnico, - ali pred uvajanjem nove dejavnosti | knjižnica | (skupina) naredi analizo lokalne skupnosti, | K 1997_2_3_FS 41 |
domačem kraju, seveda v primeru, da "lokalna" | knjižnica | ustreza zahtevanim pogojem. sestavi program in | K 1997_2_3_FS 69 |
pridobiti sredstva za njegovo uresničitev. Vzorčna | knjižnica | lahko v procesu študija študentu nudi dovolj | K 1997_2_3_FS 84 |
kot izvajalke delovne prakse Pomembno je, da je | knjižnica | pripravljena sprejeti študenta na prakso.Svojo | K 1997_2_3_FS 84 |
pripravljajo in tistih, ki jo izvajajo. 6 npr. | knjižnica | je urejena tudi za uporabnike s posebnimi potrebami | K 1997_2_3_FS 89 |
000 prebivalci in je edina splošnoizobraževalna | knjižnica | 1. tipa. Ta projekt bom predstavila na primeru | K 1997_2_3_FS 91 |
zaposlilo v splošnih knjižnicah. Mariborska | knjižnica | je s svojo organizacijsko strukturo, sodobno | K 1997_2_3_FS 93 |
organiziranost knjižnice a. knjižnična mreža Mariborska | knjižnica | kot splošna knjižnica daje knjižnično gradivo | K 1997_2_3_FS 96 |
knjižnična mreža Mariborska knjižnica kot splošna | knjižnica | daje knjižnično gradivo v uporabo v široki knjižnični | K 1997_2_3_FS 96 |
spoznavanje: 4 ure viri financiranja Mariborska | knjižnica | je neprofitna ustanova, ki financira svojo dejavnost | K 1997_2_3_FS 102 |
strokovnih služb in njihovega dela. Mariborska | knjižnica | ima organizirane štiri strokovne službe. 8 Priloga | K 1997_2_3_FS 115 |
3, str.95-97 - v okviru priporočil Mariborska | knjižnica | deluje brezplačno, z oblikami dejavnosti za starejše | K 1997_2_3_FS 115 |
nekatere inventarne številke pričnejo npr. osrednja | knjižnica | 41, potujoča knjižnica 40 ...Po letu 1981 pa | K 1997_2_3_FS 123 |
pričnejo npr. osrednja knjižnica 41, potujoča | knjižnica | 40 ...Po letu 1981 pa je pred številko zapisana | K 1997_2_3_FS 123 |
leta starosti. V svojem razvoju je Mariborska | knjižnica | namenila veliko pozornosti delu z otroki in mladino | K 1997_2_3_FS 131 |
ročno pisano) 10 Darja Kramberger; Mariborska | knjižnica | :večobčinski sistem SIK -Organizacijski in kadrovski | K 1997_2_3_FS 131 |
- Knjižnični cikel, s katerim se Mariborska | knjižnica | že peto leto vključuje v Univerzo za tretje življenjsko | K 1997_2_3_FS 133 |
Caffee) - pomen matične dejavnosti - Mariborska | knjižnica | je pogojno matična knjižnica.Strokovno nudi pomoč | K 1997_2_3_FS 136 |
dejavnosti - Mariborska knjižnica je pogojno matična | knjižnica. | Strokovno nudi pomoč šolskim in društvenim knjižnicam | K 1997_2_3_FS 136 |
Vzajemno knjižnico in njene funkcije - Vzajemna | knjižnica | je bila ustanovljena leta 1978.Nabava, obdelava | K 1997_2_3_FS 137 |
kvalitetni delovni praksi imata korist oba: študent in | knjižnica. | Študent obogati in poglobi svoje znanje in poveže | K 1997_2_3_FS 154 |
KNJIŽNICI Jelka Gazvoda, Narodna in univerzitetna | knjižnica, | Ljubljana Povzetek Prispevek predstavlja upravljanje | K 1997_2_3_GJ 0 |
zaposlenih in potencialnih koristi, ki bi jih lahko | knjižnica | imela od njih.Vodje organizacijskih enot niso | K 1997_2_3_GJ 26 |
knjižnicah le malokrat opaženo v smislu, da bi | knjižnica | sposobnega delavca že vnaprej predvidela za določeno | K 1997_2_3_GJ 46 |
strani identifikacija poklicnih skupin, ki jih | knjižnica | potrebuje, in analiza sedanjih in prihodnjih | K 1997_2_3_GJ 98 |
trenutno zaposlenih. S takimi analizami dobi | knjižnica | načrt zaposlovanja in nameščanja, ki se lahko | K 1997_2_3_GJ 99 |
4.3.4. Zaposlovanje čimboljših kandidatov Če | knjižnica | uveljavlja princip notranje mobilnosti zaposlenih | K 1997_2_3_GJ 101 |
različni, vsekakor pa je boljši način, pri katerem | knjižnica | povabi že znanega kandidata, npr. uspešnega diplomanta | K 1997_2_3_GJ 106 |
neuporabnih kandidatov. Razumljivo je, da mora | knjižnica | tudi pri tem upoštevati zakonodajo. Najbolj znana | K 1997_2_3_GJ 107 |
delovna mesta, ki se vendarle izpraznijo ali jih | knjižnica | uspe izsiliti od financerja, zapolniti s čimboljšimi | K 1997_2_3_GJ 115 |
usmerjeni oz. usposobljeni knjižničarji. S tem bi | knjižnica | pridobila nekaj ljudi, ki bi bili razrešeni vsakdanjih | K 1997_2_3_GJ 155 |
verjetno zaradi svojega strokovnega znanja, ki ga | knjižnica | tudi potrebuje, uvrščeni v sekundarni interni | K 1997_2_3_GJ 166 |
vodjo, ki mora njegovo samooceno potrditi), da ga | knjižnica | napoti na izpopolnjevanje. Če v večjih knjižnicah | K 1997_2_3_GJ 188 |
Do leta 1993 se je oddelek imenoval Ljudska | knjižnica, | tega leta je dobil novo, sedanje ime. Od leta | K 1997_2_3_GJ1 73 |
pravzaprav skupen naslov, npr. Družinska psihološka | knjižnica, | Sprehodi v naravo; prva je bila postavljena pri | K 1997_2_3_GJ1 124 |
posebnost štejem tudi to, da je bila priročna | knjižnica | majhna, obsegala je okoli 100 do 200 knjig - | K 1997_2_3_GJ1 125 |
kompleksne. Z ekološkega stališča lahko rečemo, da je | knjižnica | sama v sebi nekakšen ekološki sistem, je pa tudi | K 1997_2_3_GJ1 161 |
temeljne knjižne zaloge, - okolje, v katerem | knjižnica | deluje, - konkretni uporabniki (člani) knjižnice | K 1997_2_3_GJ1 163 |
Gradišar in mag. Nada Češnovar, Centralna tehniška | knjižnica | Univerze v Ljubljani Povzetek Področje, ki ga | K 1997_2_3_GV_CN 0 |
Balkovec, Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska | knjižnica, | Ljubljana Povzetek Razvoj informacijskih sredstev | K 1997_2_3_HBE 1 |
njihova vloga in položaj? Novljanova piše: "šolska | knjižnica | naj bi funkcionalno opismenila učenca za samostojno | K 1997_2_3_HBE 20 |
najti knjigo v računalniku in povedati, katera | knjižnica | v Sloveniji ali v svetu jo ima ali to, o čem | K 1997_2_3_HBE 40 |
delo z bralcem dobro o r g a n i z i r a n a | knjižnica. | Težko je izvajati bibliopedagoško delo brez dobrih | K 1997_2_3_HBE 57 |
Zelja in potreb je veliko. Pionirska | knjižnica | v Ljubljani enkrat mesečno organizira strokovno | K 1997_2_3_HBE 108 |
RCU) Univerze v Ljubljani Povzetek Virtualna | knjižnica | je v bibliotekarstvu postala že dobro uveljavljen | K 1997_2_3_JP 0 |
bibliotekarstvu in računalništvu. 1. Uvod - virtualna | knjižnica | in prihodnost knjižnic Zadnjih nekaj let se je | K 1997_2_3_JP 7 |
knjižnic Zadnjih nekaj let se je pojem virtualna | knjižnica | uveljavil in postal tudi pomembna paradigma v | K 1997_2_3_JP 7 |
1995) Izhajam iz predpostavke, daje virtualna | knjižnica | ideal, ki se mu poskušajo približati ponudniki | K 1997_2_3_JP 12 |
knjižničarstvo in za poklic knjižničarja. Virtualna | knjižnica | je takoreč odprta vsem, vendar pod pogojem, da | K 1997_2_3_JP 20 |
zmanjša obseg dela v knjižnicah. To pomeni, da | knjižnica | sama obdela le kakšnih 10% do 20% zapisov, vse | K 1997_2_3_JP 94 |
prevzame iz vzajemnega kataloga. Če določena | knjižnica | samo vnaša v vzajemni katalog, seji s tem obseg | K 1997_2_3_JP 95 |
izključno ali v večji meri v stroki, ki ji je | knjižnica | namenjena ali naj ima v osnovi bibliotekarsko | K 1997_2_3_JP 135 |
samostojno delo 1.3 Internetove storitve kot virtualna | knjižnica | 1.1 Morda zveni nenavadno začeti s to zelo neformalno | K 1997_2_3_JP 160 |
Eva Kodrič - Dačič, Narodna in univerzitetna | knjižnica, | Ljubljana Povzetek 20. marca 1831 je Matija Čop | K 1997_2_3_KDE 0 |
ki so nastali na osnovi Čopovega projekta, je | knjižnica | uporabljala in dopolnjevala vse do leta 1947 | K 1997_2_3_KDE 3 |
NUK, Rokopisna zbirka, Ms 496 Bibliotekar - | knjižnica | - stroka Z ljubljansko Licejsko knjižnico se | K 1997_2_3_KDE 35 |
njegove zasebne študije. Ne Ljubljana ne Licejska | knjižnica | ne zadovoljita njegovih osebnih in znanstvenih | K 1997_2_3_KDE 38 |
tudi primerno upravljanje knjižnice."8 Licejska | knjižnica | je ob prihodu Matije Čopa že prekoračila pol | K 1997_2_3_KDE 43 |
Vanj so bila vključena vsa dela, ki jih je | knjižnica | vključila v svoj fond od leta 1801 naprej. Leta | K 1997_2_3_KDE 48 |
svoj fond od leta 1801 naprej. Leta 1807 dobi | knjižnica | pravico do obveznega izvoda, ki naj bi knjižnici | K 1997_2_3_KDE 49 |
skriptorja. Leta 1823 je bila odkupljena Zoisova | knjižnica | in skupaj z zbirko mineralov prenesena v Licejsko | K 1997_2_3_KDE 55 |
jedro, okrog katerega je začela rasti Licejska | knjižnica, | knjižnica Kranjske kmetijske družbe, obsežna | K 1997_2_3_KDE 80 |
katerega je začela rasti Licejska knjižnica, | knjižnica | Kranjske kmetijske družbe, obsežna volila, predvsem | K 1997_2_3_KDE 80 |
imenskega kataloga, kije bil pogoj, daje lahko | knjižnica | odprla svoja vrata javnosti.Prav kakor kasneje | K 1997_2_3_KDE 81 |
knjižnico po svojih zamislih, prej dokazati, daje | knjižnica | tako slabo urejena, da bi bili manjši popravki | K 1997_2_3_KDE 84 |
kritičen je Čop do katalogov, ki jih premore | knjižnica. | Po njegovem mnenju je Wildejev znanstveni in abecedni | K 1997_2_3_KDE 101 |
pomanjkljivosti manjkajo v dodatku še vsa dela, ki jih je | knjižnica | pridobila po letu 1821 in ki pod Kalistrovo upravo | K 1997_2_3_KDE 116 |
mogoče gledati kot na inventar gradiva, ki ga | knjižnica | hrani.Manjkajo tudi vpisi duplikatov, kijih ima | K 1997_2_3_KDE 118 |
hrani. Manjkajo tudi vpisi duplikatov, kijih ima | knjižnica | precej in oznake, daje delo v več zvezkih. Poleg | K 1997_2_3_KDE 119 |
zvezkih. Poleg že opisanih katalogov je imela | knjižnica | še popis Zoisove knjižnice, ki je razdeljen po | K 1997_2_3_KDE 120 |
Bibliotheken. men, 1899, str. 171-175 Da bi | knjižnica | tudi med preurejanjem čimbolje opravljala svojo | K 1997_2_3_KDE 136 |
konkretnim ocenam sredstev in časa, v katerem bi bila | knjižnica | lahko reorganizirana.Knjižno zalogo ocenjuje | K 1997_2_3_KDE 161 |
1815 in 1816, ostane neopažen. Seznami, ki jih | knjižnica | še vedno hrani, so ostali prazni, kar kaže, da | K 1997_2_3_KDE 178 |
mineralov je bila prenešena v deželni muzej, zato je | knjižnica | lahko zasedla več prostora, posebej še, ker so | K 1997_2_3_KDE 189 |
evidence, ki so bile predpisane z inštrukcijo, a jih | knjižnica | do tedaj še ni uvedla: seznam nepopolnih del | K 1997_2_3_KDE 200 |
je pogorel leta 1944. Tako je bila leta 1853 | knjižnica | končno opremljena po predpisih knjižnične inštrukcije | K 1997_2_3_KDE 210 |
Darja Kramberger in Milena Perko, Mariborska | knjižnica | Povzetek Avtorici predstavljata model izobraževanja | K 1997_2_3_KD_PM 0 |
model izobraževanja, ki ga organizira Mariborska | knjižnica | za svoje bralce v tretjem življenjskem obdobju | K 1997_2_3_KD_PM 0 |
dela, kadrovskih in prostorskih možnostih, da bi | knjižnica | z visoko ravnjo svoje ponudbe razvijala v svojem | K 1997_2_3_KD_PM 21 |
Lutkovnega gledališča, kije v isti stavbi kot | knjižnica. | Na prvo srečanje je prišlo 29 obiskovalcev, med | K 1997_2_3_KD_PM 42 |
spodbuja. Zato pravijo, kako krasno je, da | knjižnica | za njih pripravlja tako zanimive stvari, sami | K 1997_2_3_KD_PM 142 |
bi radi potovali po isti poti. Tudi Mariborska | knjižnica | je uporabila to gradivo, ko seje njeno osebje | K 1997_2_3_KD_PM 179 |
urejeno na državni ravni. Za sedaj Mariborska | knjižnica | dobi nekaj namenskih sredstev od Mestne občine | K 1997_2_3_KD_PM 188 |
Svojo kulturno in izobraževalno funkcijo sodobna | knjižnica | v polni meri uveljavi šele z neposrednim stikom | K 1997_2_3_KD_PM 193 |
darom proži, se mu roka polni. In tako je ta | knjižnica | še toliko bolj moja. | K 1997_2_3_KD_PM 204 |
Močnik in Alenka Logar Skobir, Centralna tehniška | knjižnica | Univerze v Ljubljani Povzetek Naraščajoče število | K 1997_2_3_MV_LSA 0 |
izposoje. V medknjižnični izposoji lahko sodeluje | knjižnica, | kije vpisana v nacionalni register in je pripravljena | K 1997_2_3_MV_LSA 6 |
zagotoviti svojim uporabnikom predvsem gradivo, ki ga | knjižnica | nima v svojih zbirkah, bodisi iz domovine ali | K 1997_2_3_MV_LSA 23 |
Cincinnatiju v ZDA. Predstavil je, kako je virtualna | knjižnica | spremenila medknjižnično izposojo. Izposoja knjig | K 1997_2_3_MV_LSA 60 |
Knjige, katere datum izdaje je mlajši od dveh let, | knjižnica | ne sme reproducirati v celoti, ko pa knjige že | K 1997_2_3_MV_LSA 72 |
izjavo, da je naklada izčrpana, če želi, da mu | knjižnica | fotokopira celotno knjigo. Za podatkovne baze | K 1997_2_3_MV_LSA 74 |
v tej tekmi ne bi smele zaostajati. Kajti če | knjižnica | ne bo zmogla nuditi uporabnikom informacije neposredno | K 1997_2_3_MV_LSA 93 |
revija namenjena šolskim knjižničarjem Šolska | knjižnica, | knjižnice na šolah so začele posodabljati svoje | K 1997_2_3_MZJ 9 |
uvedbo računalnikov in programske opreme Šolska | knjižnica, | ki ga je pripravilo podjetje SAOP iz Nove Gorice | K 1997_2_3_MZJ 9 |
v letu 1992, avtorice Silve Novljan. Šolska | knjižnica | vse bolj postaja informacijsko in učno središče | K 1997_2_3_MZJ 13 |
knjižnic Silve Novljan iz publikacije Šolska | knjižnica | v izobraževanju (za 21.stoletje), katere podatki | K 1997_2_3_MZJ 17 |
opredeljeni s standardi, ki pravijo, da je šolska | knjižnica | sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni | K 1997_2_3_MZJ 19 |
enot, - 2 knjižnici imata 11000-15000 enot, - 1 | knjižnica | ima 15000 enot. Vse šolske knjižnice imajo v | K 1997_2_3_MZJ 60 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |