knjižnica (5.698-5.797)

enota je nesamostojna knjižnica v mreži (krajevna	knjižnica,	potujoča knjižnica), ki jo organizira osrednja	M SSIK_2005 19
knjižnica v mreži (krajevna knjižnica, potujoča	knjižnica)	, ki jo organizira osrednja knjižnica. osrednja	M SSIK_2005 19
potujoča knjižnica), ki jo organizira osrednja	knjižnica.	osrednja knjižnica Osrednja knjižnica je splošna	M SSIK_2005 19
ki jo organizira osrednja knjižnica. osrednja	knjižnica	Osrednja knjižnica je splošna knjižnica za območje	M SSIK_2005 19
osrednja knjižnica. osrednja knjižnica Osrednja	knjižnica	je splošna knjižnica za območje ene ali več občin	M SSIK_2005 19
osrednja knjižnica Osrednja knjižnica je splošna	knjižnica	za območje ene ali več občin, ki po potrebi organizira	M SSIK_2005 19
Postajališče je lokacija, na kateri potujoča	knjižnica	izvaja knjižnično dejavnost, oziroma kraj, kjer	M SSIK_2005 19
ki ga oskrbujemo s premično zbirko. potujoča	knjižnica	Potujoča knjižnica je organizacijska enota knjižnice	M SSIK_2005 19
premično zbirko. potujoča knjižnica Potujoča	knjižnica	je organizacijska enota knjižnice, ki zagotavlja	M SSIK_2005 19
duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošna	knjižnica,	dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja	M SSIK_2005 23
2 ORGANIZIRANOST SPLOŠNE KNJIŽNICE "Splošna	knjižnica	je organizacija, ki jo ustanovi, podpira in financira	M SSIK_2005 26
Manifest o splošnih knjižnicah, 1994) 2.1 Splošna	knjižnica	Splošna knjižnica je samostojna pravna oseba	M SSIK_2005 32
knjižnicah, 1994) 2.1 Splošna knjižnica Splošna	knjižnica	je samostojna pravna oseba (samostojna knjižnica	M SSIK_2005 32
knjižnica je samostojna pravna oseba (samostojna	knjižnica)	, ki izvaja knjižnično dejavnost na območju ene	M SSIK_2005 32
organizacijskih enot, katerih delovanje koordinira osrednja	knjižnica.	Osrednja knjižnica je tista enota splošne knjižnice	M SSIK_2005 32
delovanje koordinira osrednja knjižnica. Osrednja	knjižnica	je tista enota splošne knjižnice, kjer je sedež	M SSIK_2005 33
knjižničnem gradivu. 2.3.1 Krajevne knjižnice Krajevna	knjižnica	je organizacijska enota splošne knjižnice v kraju	M SSIK_2005 35
kraju, ki ima nad 1.500 prebivalcev. Prav tako	knjižnica	ustanovi krajevno knjižnico v gravitacijskem	M SSIK_2005 36
kot 4 km. V mestih ali večjih krajih ustanovi	knjižnica	organizacijske enote tako, da je večina prebivalcev	M SSIK_2005 37
enote oddaljena manj kot 1,5 km. 2.3.2 Potujoča	knjižnica	Potujoča knjižnica, ki je organizacijska enota	M SSIK_2005 37
kot 1,5 km. 2.3.2 Potujoča knjižnica Potujoča	knjižnica,	ki je organizacijska enota knjižnice, zagotavlja	M SSIK_2005 37
prebivalce s posebnimi potrebami) organizira	knjižnica	primerno obliko potujoče knjižnice: bibliobusno	M SSIK_2005 38
Za prebivalce s posebnimi potrebami organizira	knjižnica	druge oblike posredovanja knjižničnega gradiva	M SSIK_2005 39
2.4 Odprtost Čas odprtosti in urnik prilagaja	knjižnica	potrebam uporabnikov in ga lahko podaljša v večerne	M SSIK_2005 39
večerne ure oziroma v dela proste dneve. Osrednja	knjižnica	je odprta šest dni v tednu, najmanj 8 ur ob delavnikih	M SSIK_2005 40
dostopne vsem potencialnim uporabnikom. Splošna	knjižnica	ima naslednje potencialne ciljne skupine: - prebivalci	M SSIK_2005 45
bodo brezplačni. Poleg brezplačnih storitev	knjižnica	izvaja tudi druge storitve.Pogoje za izvajanje	M SSIK_2005 50
izvajanje in način izvajanja vseh storitev določi	knjižnica	v pravilniku o poslovanju. 3.4 Pravilnik o poslovanju	M SSIK_2005 51
storitev. 3.5 Storitve za uporabnike Splošna	knjižnica	ponuja storitve, ki temeljijo na analizi potreb	M SSIK_2005 51
dolgoročna strategija za ponudbo storitev. Splošna	knjižnica	naj pomaga uporabnikom pri razvijanju tistih	M SSIK_2005 53
KNJIŽNIČNE ZBIRKE IN DOSTOP DO GRADIVA "Splošna	knjižnica	naj zagotavlja raznovrstno gradivo v različnih	M SSIK_2005 55
kulturo lokalne skupnosti in družbe. Splošna	knjižnica	sledi razvoju novih oblik gradiva in novih načinov	M SSIK_2005 57
prebivalcev v okolju. Za druge jezikovne skupine ima	knjižnica	v zbirki dodatno 1 naslov informativnega periodičnega	M SSIK_2005 61
knjige na 5 potencialnih uporabnikov. Osrednja	knjižnica	ima najmanj 100 tekočih naslovov informativnega	M SSIK_2005 62
knjižničnega gradiva se oblikuje ločeno, kadar ima	knjižnica	najmanj 3.000 naslovov takega gradiva. Knjižnica	M SSIK_2005 66
ki ni namenjena posebni skupini uporabnikov,	knjižnica	vzdržuje naslednja razmerja: 60% naslovov strokovnega	M SSIK_2005 67
gradiva 4.4.1 Vzdrževanje knjižnične zbirke Splošna	knjižnica,	ki dosega standard za knjižnično zbirko po sestavi	M SSIK_2005 69
na članstvo. Vse knjižnično gradivo izposoja	knjižnica	na dom.Izjeme so opredeljene v pravilniku o poslovanj	M SSIK_2005 74
roke za druge vrste knjižničnega gradiva določi	knjižnica	glede na naravo in količino gradiva ter odprtost	M SSIK_2005 77
Knjižnična dejavnost v skupnih objektih Če je	knjižnica	sestavni del drugega objekta, morajo biti njeni	M SSIK_2005 83
Bibliobus Za potrebe delovanja bibliobusa mora	knjižnica	imeti skladišče za postavitev gradiva, prostor	M SSIK_2005 89
knjižnice glede na potrebe lokalne skupnosti. Splošna	knjižnica	mora biti organizirana učinkovito, delovati mora	M SSIK_2005 99
Pomen upravljanja in trženja Uspešna splošna	knjižnica	je organizacija, ki aktivno sodeluje z drugimi	M SSIK_2005 100
skupnosti. Za učinkovito delovanje potrebuje	knjižnica	izkušeno, prilagodljivo in dobro usposobljeno	M SSIK_2005 101
knjižnice. 9.1 Analiza potreb skupnosti Splošna	knjižnica	mora ugotavljati in analizirati potrebe in pričakovanja	M SSIK_2005 104
trgovinski dejavnosti v okolju, - območje, ki mu je	knjižnica	namenjena (kje živijo uporabniki knjižnice glede	M SSIK_2005 106
ugotavljanje uspešnosti in nenehne izboljšave potrebuje	knjižnica	zanesljivo orodje.V prvi vrsti mora zato zbirati	M SSIK_2005 108
različnimi raziskavami in anketami ugotavlja	knjižnica	tudi potrebe neuporabnikov in si z ustrezno ponudbo	M SSIK_2005 112
ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna	knjižnica	(Ur.l. RS, št. 46/2003) 8.Pravilnik o pogojih	M SSIK_2005 121
vključene v bibliografijo, ki jo je izpisala	knjižnica	na osnovi priimka in imena iz lokalne ali vzajemne	OZ 2005_1_CL 21
podatkov, mora avtor/raziskovalec sam poskrbeti, da	knjižnica	take bibliografske zapise dopolni s šiframi avtorjev	OZ 2005_1_CL 21
notehniška fakulteta - za tehniko - Centralna tehniška	knjižnica	- za biotehniko - UL, Biotehniška fakulteta	OZ 2005_1_ST 16
prihodnosti, kot jih vidi Peter Brophy. Tradicionalna	knjižnica,	spominska ustanova, učno središče, knjižnica	OZ 2005_1_VA_SG 16
knjižnica, spominska ustanova, učno središče,	knjižnica	kot vir skupnosti in knjižnica - nevidni posrednik	OZ 2005_1_VA_SG 16
učno središče, knjižnica kot vir skupnosti in	knjižnica	- nevidni posrednik po Brophyju[2] predstavljajo	OZ 2005_1_VA_SG 16
Makedoniji. Na koncu leta 1999 je Nacionalna	knjižnica	Makedonije v sodelovanju z univerzami bivše Jugoslavije	OZ 2005_1_VA_SG 36
vedno enako vlogo. Organizirata jih Narodna	knjižnica	Srbije in Knjižnica Matice srbske.Dodatno in	OZ 2005_1_VA_SG 40
uporabe, sedaj pa si poglejmo, kako je opremljena	knjižnica,	ki uporablja tehnologijo RFID.Ker sistem med	OZ 2005_3_CM 41
dva knjižničarja po osem ur na dan, tako da je	knjižnica	v tem času poslovala nemoteno.Sčasoma so nalepke	OZ 2005_3_CM 111
pa z lokalnim sistemom izposoje ni povezan. Če	knjižnica	namerava uvesti nalepke RFID, ima dve možnosti	OZ 2005_3_CM 133
vlogo v odnosu do uporabnikov. Obveščevalna	knjižnica	bo odločilna tudi za uspešen razvoj Slovenije	OZ 2005_3_DS 4
razvoja knjižnice v človeški zgodovini. Prva	knjižnica	kot zbirka klinopisnih ploščic v Sumeriji, Babilonu	OZ 2005_3_DS 63
INFORMATIKE Eva Bartů?ková Jindřich Pilař Narodna	knjižnica	Češke republike IZVLEČEK Uporabniki čeških knjižnic	OZ 2005_4_BE_PJ 0
portali za različna strokovna področja. Nacionalna	knjižnica	in Karlova univerza sta se med drugimi skupaj	OZ 2005_4_BE_PJ 3
od obeh portalov, s katerima upravlja Narodna	knjižnica,	nismo ustvarili nove baze podatkov, temveč smo	OZ 2005_4_BE_PJ 103
staro knjigo, preostane le ena možnost, to je	knjižnica.	Knjižnice se trudijo izbrati najboljše gradivo	OZ 2005_4_CS 32
najti kopijo knjige le še v knjižnici, če jo je	knjižnica	še pravočasno kupila in jo očuvala pred uničenjem	OZ 2005_4_CS 46
library, bibliteca, biblioteque, bibliothek,	knjižnica	itd.).Knjige so tisto, na kar večina pomisli	OZ 2005_4_CS 172
policah, nam nihče ni enak, Ruska nacionalna	knjižnica	ima 72 milijonov naslovov, nemška nacionalka	OZ 2005_4_CS 190
naslovov, nemška nacionalka 34 milijonov, Kongresna	knjižnica	29 milijonov, Britanska knjižnica preko 27 milijonov	OZ 2005_4_CS 190
Kongresna knjižnica 29 milijonov, Britanska	knjižnica	preko 27 milijonov, Univerza v Harvardu skoraj	OZ 2005_4_CS 190
knjižnic v 199 državah (ni zajeta npr. Kongresna	knjižnica)	preko 1,1 milijarde naslovov - ob tem pa so še	OZ 2005_4_CS 195
trenutku izida knjige in ni treba čakati, da bo neka	knjižnica	končno vnesla bibliografski zapis in ga bomo	OZ 2005_4_CS 221
s tem že začeli eksperimentirati. Nacionalna	knjižnica	Singapura upravlja srednje veliko enoto s povprečno	OZ 2005_4_CS 267
Service, katerega organizatorja sta Kongresna	knjižnica	in OCLC.Projekt se junija 2002 preoblikuje v	OZ 2005_4_MSR 22
Predstavljeni trije modeli dežurstva: - IZUM in ena	knjižnica	(dnevna menjava), - IZUM, NUK in ena knjižnica	OZ 2005_4_MSR 42
knjižnica (dnevna menjava), - IZUM, NUK in ena	knjižnica	(dnevna menjava), - IZUM in dve knjižnici. -	OZ 2005_4_MSR 42
servis navzven viden kot ena institucija, ena	knjižnica.	Razen tega ima vseh 11 institucij: - eno skupno	OZ 2005_4_MSR 60
NETGENERACIJA IN PERSPEKTIVE KNJIŽNICE Ni dvoma, da	knjižnica	ostaja zelo uporaben "učni prostor" za netgeneracijo	OZ 2005_4_PF 147
instaliranje opreme." (Boone, 2002) Kako naj se torej	knjižnica	sooči z vse bolj prevladujočo netgeneracijo med	OZ 2005_4_PF 167
integrirati v sisteme, ki so ji najbolj pri roki -	knjižnica	naj bo povsod "zraven", tako pri delu, kot pri	OZ 2005_4_PF 170
Jelena Petrovska Nacionalna in univerzitetna	knjižnica	"Sv. Kliment Ohridski", Bitola, Makedonija IZVLEČEK	OZ 2005_4_PJ 0
vsebin na enem mestu. Vsaka dobro opremljena	knjižnica	ima velik pretok informacij, ki jih sistematizira	OZ 2005_4_PJ 11
1973 v Mariboru [1]. Leta 1984 je Univerzitetna	knjižnica	v Mariboru za potrebe avtomatizacije izposoje	OZ 2005_4_SM 5
zakona za vključitev v ta sistem, nacionalna	knjižnica	in organizacija, ki izvaja dejavnost knjižničnega	OZ 2005_4_SM 12
leto 2003, ki jih zbira Narodna in univerzitetna	knjižnica	v Ljubljani[1] (v nadaljevanju NUK), smo imeli	OZ 2005_4_SM 13
šolskih knjižnic uporablja programsko opremo Šolska	knjižnica,	ki jo vzdržuje podjetje SAOP iz Nove Gorice.	OZ 2005_4_SM 25
polnopravnimi članicami: NUK, Univerzitetna	knjižnica	Maribor, Centralna tehniška knjižnica Univerze	OZ 2005_4_SM 72
Univerzitetna knjižnica Maribor, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani, Centralna ekonomska knjižnica	OZ 2005_4_SM 72
knjižnica Univerze v Ljubljani, Centralna ekonomska	knjižnica,	Centralna medicinska knjižnica in Knjižnica Otona	OZ 2005_4_SM 72
Centralna ekonomska knjižnica, Centralna medicinska	knjižnica	in Knjižnica Otona Župančiča iz Ljubljane, Mariborska	OZ 2005_4_SM 72
Knjižnica Otona Župančiča iz Ljubljane, Mariborska	knjižnica,	Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca	OZ 2005_4_SM 72
iz Ljubljane, Mariborska knjižnica, Osrednja	knjižnica	Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Goriška	OZ 2005_4_SM 72
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Goriška	knjižnica	Franceta Bevka. Nova sta tudi spletna tečaja	OZ 2005_4_SM 72
Ljubljana) ter samo eni specialni knjižnici (	knjižnica	IZUM-a).V testnem okolju COBISS3, V3.0, dela	OZ 2005_4_SM 85
bibliografskih zapisov Število zapisov Delež nacionalna	knjižnica	107.011 14,6 % univerzitetne in visokošolske	OZ 2005_4_ST 41
fakulteta, - OSICT (tehnika) - Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani, - OSICB (biotehnika) -	OZ 2005_4_ST 60
Pobudo za uvoz zapisov je dala Centralna tehnična	knjižnica	Univerze v Ljubljani.Predmet uvoza je 9.411 bibliogra	OZ 2009_3_DE 2
izjeme. Za nekatere enote skrbi lokalna splošna	knjižnica,	v drugih pa kar vojaki, ki pa nimajo ustreznega	OZ 2010_1_2_FMSA 3
službenim potrebam in razvedrilu vojakov. Osrednja	knjižnica	za področje vojske in obrambe v Sloveniji je	OZ 2010_1_2_FMSA 7

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 5.998 6.098 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani