knjižnica (7.502-7.601)

Knjižnica tehniških fakultet ali Miklošičeva	knjižnica)	, ki izvaja knjižnične storitve za več fakultet	Z Pdd_2010_OM_etal 74
Infrastructure Vision for European Research"). Ta	knjižnica	omogoča iskanje po repozitoriju raziskovalnih	Z Pdd_2010_OM_etal 108
vrstnem redu. Zaključek Čeprav je Digitalna	knjižnica	Univerze v Mariboru že nekaj časa v uporabi,	Z Pdd_2010_OM_etal 192
obliki za potrebe spletne objave. Nismo zgolj	knjižnica	ali arhiv, smo interaktivni portal in želimo	Z Pdd_2010_SM_HJ 57
vendarle že imamo. Nacionalna in univerzitetna	knjižnica	- NUK je vključena v projekt 7. OP DRIVER II	Z Pdd_2010_TP 23
K IZDAJANJU ZNANSTVENE LITERATURE - DIGITALNA	KNJIŽNICA	PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA: OBJAVLJAMO - TUDI NESUBVENCIONIRANE	Z Pdd_2010_VJ 0
netiskana uredniško-izdajateljska platforma Digitalna	knjižnica.	Platforma torej, kjer morejo iziti tudi dela,	Z Pdd_2010_VJ 9
avtorstva, nekomercialno, brez predelav). Digitalna	knjižnica	ni repozitorij niti nima namena to postati, je	Z Pdd_2010_VJ 21
Inštitutu za novejško zgodovino. Digitalna	knjižnica	deluje od julija 2009, javnosti je bila predstavljena	Z Pdd_2010_VJ 22
delovanje Digitalne knjižnice. Platforma Digitalna	knjižnica	obsega štiri zbirke: 1) Dissertationes kot urednik	Z Pdd_2010_VJ 24
uredniško vodi dr. Alenka Gril. 5) Digitalna	knjižnica	bo od jeseni 2010 vključevala tudi Zbrana dela	Z Pdd_2010_VJ 24
In če je npr. Aleksandrijska	knjižnica	poznana vsakemu knjižničarju, je nekako ne povežemo	Z Zr_1998_AM 6
univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna	knjižnica	ali pa skupina knjižnic, ki so sicer medsebojno	Z Zr_1998_AM 17
uporabljali v tekstu tudi termin univerzitetna	knjižnica,	in sicer za osrednje ali glavne visokošolske	Z Zr_1998_AM 18
organizirane kot v Sloveniji - univerzitetna	knjižnica	praviloma upravno nadzoruje vse knjižnice, ki	Z Zr_1998_AM 19
okviru univerze sploh samo ena univerzitetna	knjižnica.	V Sloveniji univerzitetne knjižnice upravno ne	Z Zr_1998_AM 19
niti ne navaja, v čem se razlikuje univerzitetna	knjižnica	od drugih visokošolskih.Strokovni kriteriji in	Z Zr_1998_AM 22
1985) navajajo le, da mora vsaka univerzitetna	knjižnica	jasno opredeliti svoje poslanstvo, ki naj bo	Z Zr_1998_AM 31
s poslanstvom matične ustanove (univerze) bo	knjižnica	izvajala ustrezne storitve, z ustreznim osebjem	Z Zr_1998_AM 32
uspešnosti njihovega uresničevanja oziroma doseganja.	Knjižnica	naj bi bila osrednjega pomena za univerzo.Predstavlja	Z Zr_1998_AM 38
organizacijo, storitvami itd. ustrezno prilagajati.	Knjižnica	kolidža je odgovorna za zagotavljanje knjižničnih	Z Zr_1998_AM 42
Aleksandriji ter kasneje v Bizancu. Osrednja	knjižnica	aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska knjižnica	Z Zr_1998_AM 110
knjižnica aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska	knjižnica,	je npr. v začetku 3 stol.pr.Kr. hranila že 500	Z Zr_1998_AM 110
zvitkov gradiva. Znana je bila tudi Aristotelova	knjižnica,	ki je žal postala vojni plen in končala v Rimu	Z Zr_1998_AM 111
postala vojni plen in končala v Rimu, v Bizancu pa	knjižnica	visoke cesarske univerze."5 V Rimu bi omenili	Z Zr_1998_AM 111
in za dolgo edina (in največja) univerzitetna	knjižnica	je bila ustanovljena na pariški Sorboni leta	Z Zr_1998_AM 124
Sorboni leta 1253. Ni pa bila splošna univerzitetna	knjižnica,	saj je pripadala le teološkemu kolegiju, ki je	Z Zr_1998_AM 125
kolegiju, ki je postal središče teoloških študij.	Knjižnica	je imela eno od najbogatejših zbirk srednjega	Z Zr_1998_AM 126
univerzitetne pa celo šele v 19. stoletju. Prva	knjižnica	je nastala pri kolidžu Harvard leta 1658, ko	Z Zr_1998_AM 136
1701. leta je bila ustanovljena univerzitetna	knjižnica	Yale, leta 1754 pa knjižnica univerze Columbia	Z Zr_1998_AM 136
ustanovljena univerzitetna knjižnica Yale, leta 1754 pa	knjižnica	univerze Columbia v Nevv Yorku. Univerzitetne	Z Zr_1998_AM 136
knjižnic. Zagrebška in ljubljanska univerzitetna	knjižnica	sta naknadno postali še nacionalni knjižnici	Z Zr_1998_AM 139
prost vstop vsi, zanjo pa bo skrbel knjižničar.	Knjižnica	je bila ustanovljena 30. maja 1701.Nastavitev	Z Zr_1998_AM 149
Licejske knjižnice leta 1774 je "Javna škofijska	knjižnica"	(tak naslov so zapisali leta 1770 v katalog)	Z Zr_1998_AM 151
bila v glavnem mestu ustanovljena t.i. študijska	knjižnica	22 - za Vojvodino Kranjsko v Ljubljani (njen	Z Zr_1998_AM 152
dodelili Liceju, po katerem je dobila ime - Licejska	knjižnica.	Najprej so jo smeli uporabljati samo licejski	Z Zr_1998_AM 154
je postala dostopna leta 1794. V letu 1807 je	knjižnica	dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov	Z Zr_1998_AM 156
območje. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je	knjižnica	postala deželna Studijska knjižnica.Dokler je	Z Zr_1998_AM 157
liceja 1850 je knjižnica postala deželna Studijska	knjižnica.	Dokler je bila sestavni del liceja, je pri nabavni	Z Zr_1998_AM 157
potrebe gimnazije. Po potresu (1895) je bila	knjižnica	leta 1901 preseljena v začasne depoje in šele	Z Zr_1998_AM 159
Državno študijsko knjižnico postala osrednja	knjižnica	za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega	Z Zr_1998_AM 160
sveučiliške knjižnice, ki pa se niso uresničile.	Knjižnica	je ostala v neprimernih prostorih, za uporabnike	Z Zr_1998_AM 164
potrebne literature. Šele leta 1938 je postala	knjižnica	na osnovi zakona o univerzah in univerzitetne	Z Zr_1998_AM 167
niverzitetna biblioteka v Ljubljani. Kot univerzitetna	knjižnica	je dobila nove naloge, pa tudi možnost hitrejšega	Z Zr_1998_AM 168
univerzitetne knjižnice.23 V sedanje prostore se je	knjižnica	vselila spomladi 1941. leta.Šele po drugi svetovni	Z Zr_1998_AM 169
Ljubljani je obstajala samo ena univerzitetna	knjižnica,	ki naj bi služila celotni univerzi.V nadaljnjem	Z Zr_1998_AM 171
preoblikovanju univerze bila ustanovljena kot osrednja	knjižnica	tehniške visoke šole Centralna tehniška knjižnica	Z Zr_1998_AM 174
knjižnica tehniške visoke šole Centralna tehniška	knjižnica.	Ko je leta 1959 začelo nastajati visoko šolstvo	Z Zr_1998_AM 174
njihova samostojnost, vendar je takratna Studijska	knjižnica	že od zasnov mariborskega visokega šolstva dalje	Z Zr_1998_AM 176
mariborskega okraja je leta 1961 postala tudi osrednja	knjižnica	višjih in visokih šol.Z ustanovitvijo mariborske	Z Zr_1998_AM 176
postati informacijsko središče univerze in okolja.	Knjižnica	je danes nosilka knjižničnega informacijskega	Z Zr_1998_AM 179
odnosa do osrednje točke univerze - knjižnice.	Knjižnica	je primarni in življenjsko najbolj pomemben del	Z Zr_1998_AM 191
informacij in preskrbe z informacijami, njena	knjižnica	pa mora pri oblikovanju te politike imeti aktivno	Z Zr_1998_AM 196
ponudnikov) ne nahaja znotraj univerze. Univerzitetna	knjižnica	mora biti zato dinamična ustanova, usmerjena	Z Zr_1998_AM 217
bodo dodale še nove. Prilagodljiva visokošolska	knjižnica	mora biti storitveno usmerjena in primarno namenjena	Z Zr_1998_AM 220
informacijskimi službami, kajti visokošolska	knjižnica	ne sme biti zbirka knjig, ampak mora biti orodje	Z Zr_1998_AM 226
elektronskim tipom knjižnice še povečala. Elektronska	knjižnica	temelji na osebju, ki je usmerjeno k storitvam	Z Zr_1998_AM 231
taka odprtost ni potrebna le zaradi tega, ker je	knjižnica	aktiven in vitalen del visokošolske ustanove	Z Zr_1998_AM 236
kakovosti zbirk pred njihovim obsegom, zato naj bi	knjižnica	na neki točki naraščanje fonda ustavila (srečamo	Z Zr_1998_AM 241
fonda ustavila (srečamo npr. svarila, da raste	knjižnica	prehitro, če je prirast večji kot 2,5% letno	Z Zr_1998_AM 241
pobude pri reševanju (znanstvenih) problemov.	Knjižnica	je eden izmed največjih izobraževalnih resursov	Z Zr_1998_AM 252
računalniški in komunikacijski opremi, ampak naj bo	knjižnica	tisto mesto, kjer bodo to tehnologijo uporabljali	Z Zr_1998_AM 266
pozornost nameniti tudi svojemu menedžmentu.	Knjižnica,	ki se je sposobna prilagajati spremembam, mora	Z Zr_1998_AM 306
visokošolske knjižnice pomembno iz več razlogov, namreč:	knjižnica	mora dokazovati, da uporablja sredstva v skladu	Z Zr_1998_AM 307
načrtovanje bodočih akcij. Je proces, v katerem	knjižnica	oblikuje svoje programske cilje in jih uresničuje	Z Zr_1998_AM 310
Zapravljati čas bralcev; 5.	Knjižnica	je rastoči mavzolej. V zadnjih desetletjih se	Z Zr_1998_AM 327
OPOMBE 1 "Glavna" univerzitetna	knjižnica	naj bi delovala na vseh strokovnih področjih	Z Zr_1998_AM 339
delokroga univerze, "osrednja" univerzitetna	knjižnica	pa na določenih širših strokovnih področjih v	Z Zr_1998_AM 339
terminološkem slovarju (1996) je termin akademska	knjižnica	označen kot sopomenka termina fakultetna knjižnica	Z Zr_1998_AM 340
knjižnica označen kot sopomenka termina fakultetna	knjižnica,	kar se ne ujema z definicijami iz tujih virov	Z Zr_1998_AM 340
imeli bogati knjižnici (t.i. Aleksandrijska	knjižnica)	, večja - knjižnica muzeja je služila v znanstvene	Z Zr_1998_AM 354
knjižnici (t.i. Aleksandrijska knjižnica), večja -	knjižnica	muzeja je služila v znanstvene namene, manjša	Z Zr_1998_AM 354
visoke strokovne šole in dve fakulteti). 16 Npr.	knjižnica	visoke cesarske šole je leta 372 dobila sedem	Z Zr_1998_AM 373
18 Imela je Veliko in Malo knjižnico. Velika	knjižnica	je imela referenčno študijsko gradivo za posamezne	Z Zr_1998_AM 379
bilo 26 pultov, pripetih knjig pa 330. Mala	knjižnica	je imela 1091 zvezkov in je obsegala zlasti znanstvena	Z Zr_1998_AM 384
letih 16. stoletja so bili vzrok, da je bila	knjižnica	raznesena po svetu (od 600 rokopisov so rešili	Z Zr_1998_AM 385
knjižnico, del fonda pa so nabavili. Ko je bila	knjižnica	po dveh letih odprta za javnost, je imela 2500	Z Zr_1998_AM 387
obveznega izvoda, danes pa je druga največja javna	knjižnica	v Veliki Britaniji. 20 Univerza je bila ustanovljen	Z Zr_1998_AM 388
Turčin, 1988, str. 2). 22 S terminom študijska	knjižnica	so v Avstro-Ogrski monarhiji poimenovali splošno	Z Zr_1998_AM 396
potrebam strok in predmetov, tudi obča univerzitetna	knjižnica,	katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah	Z Zr_1998_AM 397
Njena glavna naloga je, da kot univerzitetna	knjižnica	pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih panogah	Z Zr_1998_AM 398
smereh, kot narodna (ljudska oziroma javna, op.p.)	knjižnica	pa, da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe	Z Zr_1998_AM 398
za uvajanje novih študijskih programov in če	knjižnica	še ni dosegla standardov glede velikosti zbirke	Z Zr_1998_AM 413
teoretičnih in praktičnih vidikov dela z uporabniki.	Knjižnica	kot mesto za vstop v celotno mrežo informacijskih	Z Zr_1998_BB 124
drugih strok pri praktičnem delu z uporabniki.	Knjižnica	kot kulturni in informacijski center določenega	Z Zr_1998_BB 127
potrebna zlasti sodobno urejena visokošolska	knjižnica	z ustreznim izborom bibliotekarske in druge strokovne	Z Zr_1998_BB 164
bibliotekarstva sodelovala Narodna in univerzitetna	knjižnica	s svojim bogatim fondom bibliotekarskega gradiva	Z Zr_1998_BB 311
so se oblikovale v naslednje zahteve: - ali	knjižnica	ima publikacijo z določenim naslovom in določenega	Z Zr_1998_DZ 7
katere izdaje tega dela so v knjižnici, - ali	knjižnica	ima publikacijo z določeno vsebino. Zadnjo nalogo	Z Zr_1998_DZ 7
pomeni, da bo uporabnik lahko odšel prepričan, da	knjižnica	ne premore nobene Jeseninove knjige, če ga kazalka	Z Zr_1998_DZ 132
pa lahko kazalko zahtevamo oz. pričakujemo? Če	knjižnica	ima publikacijo, v kateri se pojavi tudi oblika	Z Zr_1998_DZ 134
Štajerske v različnih pogledih. Leta 1925 se	knjižnica	preoblikuje v Študijsko knjižnico v Mariboru	Z Zr_1998_HB 6
služi znanstvenim ter izobraževalnim ciljem.	Knjižnica	doživi še eno pomembno preobrazbo z ustanovitvijo	Z Zr_1998_HB 7
Univerze v Mariboru, ko postane Univerzitetna	knjižnica	Maribor. 1.	Z Zr_1998_HB 7
1. Z besedo	knjižnica	označujemo po določenih načelih izbrano in urejeno	Z Zr_1998_HB 9
širile. Med slednje sodi tudi Univerzitetna	knjižnica	Maribor, ki je v dobrih devetdesetih letih -	Z Zr_1998_HB 17
občnem zboru. Bila je zamišljena kot specialna	knjižnica	društvenega, zaprtega tipa.Njeno poglavitno gradivo	Z Zr_1998_HB 48
in dr. Pavel Turner), sila malo pa z nakupi.	Knjižnica	je organizirala izdelavo bibliografije zgodovinskih	Z Zr_1998_HB 51
bibliografije o Štajerski niso prinašale. Ker je	knjižnica	zbirala slovenske tiske, tudi periodične publikacije	Z Zr_1998_HB 52
Tudi te so spravljali med knjižnične fonde.	Knjižnica	pa je zbirala še dokumente, listine, rokopise	Z Zr_1998_HB 55

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  6.702 6.802 6.902 7.002 7.102 7.202 7.302 7.402 7.502 7.602 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani